V Italiji letos 351 ekstremnih vremenskih dogodkov

Konec leta je večkrat priložnost za obračune, poročilo, ki ga je Legambiente pripravil in danes predstavil s skupino Unipol glede podnebja v Italiji, pa je vse prej kot spodbudno. V letu, ki se izteka, so v državi zabeležili 351 ekstremnih vremenskih dogodkov, ki vključujejo tako dolgotrajna obdobja suše kot intenzivne padavine, tako da je po oceni raziskovalcev Apeninski polotok v primežu podnebne krize. Stanje se slabša iz leta v leto, saj so že tretjič zapored našteli več kot 300 ekstremnih dogodkov, letošnje število pa je šestkrat večje v primerjavi z letom 2015, ko so npr. zabeležili »le« 60 ekstremnih dogodkov. Če se izrazimo v odstotkih, je porast v desetletju torej 485-odstoten. Pri tem so okoljevarstveniki kritizirali tudi vlado Giorgie Meloni, češ da dela premalo, da bi se zoperstavila podnebnim katastrofam, ki so neizbežne.

Številke, ki dokazujejo, da je z našim planetom zaradi človeškega ravnanja in onesnaževanja marsikaj narobe, so neizprosne. V letošnjem letu so v Italiji zabeležili 134 primerov poplav zaradi intenzivnega dežja, 62 primerov škode, ki jo je povzročil veter, v 46 primerih so škodo povzročile narasle reke, v 34 primerih je škodo povzročila dolgotrajna suša, v 30 primerih toča, v 19 primerih je prišlo do zemeljskih plazov, ki so jih povzročile padavine, v devetih primerih je bila zaradi vremena poškodovana infrastruktura, zabeležili so osem primerov poplav zaradi naraslega morja, dvakrat so bili zaradi vremenske ujme poškodovane stavbe, ki spadajo med »zgodovinsko bogastvo«, v enem primeru pa so zabeležili rekordno temperaturo.

»Italijo je leta 2024 preplavil nov val ekstremnih vremenskih dogodkov in se je znova znašla nepripravljena. Melonijina vlada v več kot dveh letih delovanja ni uvedla nobene preventivne strategije, ki bi omogočila prihranek 75 % sredstev, ki jih porabijo za odpravo škode po izrednih razmerah,« je bil kritičen državni predsednik organizacije Legambiente Stefano Ciafani.