V italijanskih šolah manj partizanov in več fojb

S partizani in odporništvom ministrstvo za šolstvo okleva, predstavniki desnih krogov italijanske politike pa si ob istem času prizadevajo, da bi v šolah bilo več dejavnosti, s katerimi bi šolarje seznanjali s povojnimi poboji in izseljevanjem Italijanov iz Istre, Kvarnerja in Dalmacije.

Kot smo poročali, se minister za šolstvo Giuseppe Valditara dalj časa ni odzival na pozive Vsedržavnega združenja partizanov Italije (Anpi-Vzpi) za obnovo dogovora, na podlagi katerega partizani, pripadniki te organizacije in zgodovinarji v šolah predavajo o grozotah druge svetovne vojne in boju proti nacifašizmu. Gre za dogovor, ki ne bremeni državne blagajne.

Valditara je naposled blagovolil odgovoriti, čeprav bi mogoče bilo bolje, ko bi vztrajal pri molku. »Poklicni politični polemiki naj se pomirijo. Vrednote antifašizma so tudi moje vrednote, odporništvo je dragocena vrednota,« je zapisal.

Zamude pri dogovoru je utemeljil s trditvijo, da na ministrstvu pripravljajo dogovor, ki bi vključeval vse partizanske oz. borčevske organizacije, ker da »Anpi nima monopola nad odporništvom in vrednote odporništva morajo biti dediščina vseh«. »Če povem še bolj neposredno: v odporništvu niso bili aktivni samo komunisti, pač pa tudi katoliki, liberalci in celo monarhisti,« je sklenil Valditara, pri čemer ni jasno, kaj je botrovalo tem trditvam, saj Anpi nikakor ne združuje le pripadnikov odporništva ali njihovih somišljenikov, ki so se prepoznavali ali se prepoznavajo v komunizmu, kar je jasno razvidno iz statuta te organizacije, kjer komunizem ni omenjen.

Poleg tega na spletni strani Anpija, največjega italijanskega združenja borcev in antifašistov, so različne partizanske formacije jasno navedene, tako da je lahko Valditara, ki je s svojimi pripombami dokazal le svojo obsedenost s komunizmom, glede pluralizma v Anpiju pomirjen.

V senatni zbornici bo v prihodnjem tednu tekla beseda o fojbah in o tem, kaj naj v šolah ukrenejo, da bi širili znanje o teh dogodkih. Kar se tega tiče obstajajo kar tri pobude; vložili so jih Roberto Menia (Bratje Italije), Maurizio Gasparri (Naprej, Italija) in Massimiliano Romeo (Liga). Za razliko od dogovora z Anpijem, ki ne povzroča nobenih dodatnih stroškov, vsaka od teh predvideva od več sto tisoč do milijona evrov. Letno.

Najdražji je Gasparrijev predlog, po katerem bi vsako leto namenili milijon evrov za dejavnosti, s katerimi bi dijaki zadnjih dveh razredov drugostopenjskih srednjih šol spoznavali »veliko trpljenje, ki ga je doživel julijsko-dalmatinski narod Istre« (sic!).

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.