V Istri v javnosti vse manj italijanščine

V hrvaški Istri je na javnih napisih in v javnosti na sploh vse manj italijanščine, je bilo slišati na zasedanju Sveta italijanske manjšine Istrske županije v Galižani. Člani tega organa so prisluhnili izsledkom raziskave Loredane Bogliun, Andree Debeljuha in Aleksandra Burre, iz katere izhaja, da le v Pulju kolikor toliko dosledno izvajajo vidno dvojezičnost, ki je v Istri po zakonu obvezna, v ostalih občinah pa nikakor ne. Sestanka sta se med drugim udeležila tudi italijanski poslanec v slovenskem parlamentu Felice Žiža ter Paolo Rovis v predstavništvu tržaške Ljudske univerze, ki je tudi podpredsednik paritetnega odbora za slovensko manjšino, poroča novinarka koprskega radia v italijanskem jeziku Lionella Pausin Acquavita.

Italijanščino v Istri govori še vedno razmeroma veliko ljudi, jezik pa postaja vse bolj omejen na družinsko oz. domačo sfero in izginja iz javnega življenja, ugotavlja raziskava. Med razpravo je bilo slišati, da so za takšno klavrno stanje italijanskega jezika krivi tudi pripadniki narodne skupnosti, ki bi se morali javno izražati v maternem jeziku, medtem ko vse bolj pogosto uporabljajo hrvaščino. Na zatožni klopi se je v Galižani znašla Istrska županija, njenih predstavnikov, kljub povabilu, ni bilo na seji, kar so voditelji Sveta italijanske manjšine javno obžalovali. Županiji trenutno predseduje Fabizio Radin, Italijan iz Pulja, italijansko manjšino v predsedstvu zastopa podpredsednica Giuseppina Rajko, v deželni vladi pa Tea Batel.