V FJK visoka udeležba na kulturnih dogodkih

Deželne službe so tudi letos postregle s statističnim prerezom dežele Furlanije - Julijske krajine, v katerem so nekatera poglavja obogatili z dodatnim gradivom, ki nudi vpogled v vpliv koronavirusne epidemije na našo družbo. Ob pregledu poglavij z različnih statističnih področij najbolj izstopa tisto o kulturi. V Furlaniji - Julijski krajini namreč beležijo višji delež prebivalstva, ki se udeležuje kulturnih dejavnosti, kot drugje v Italiji.

Kulturna statistika razkriva, da v naši deželi ljudje nadpovprečno obiskujejo kulturne dogodke. Najbolj izstopajo podatki o obisku gledališč, muzejev in razstav, športnih dogodkov in tudi arheoloških najdišč in spomenikov, kjer je delež ljudi, ki so v zadnjem letu vsaj enkrat obiskali omenjene kraje, od 4 do 5 % višji od državnega povprečja. Povprečna sta le obiska kinodvoran in koncertov, kjer odstopanje od državnega povprečja znaša en sam odstotek: pri koncertih v prid FJK (18,2 % proti 17 %), pri filmih pa manj kot v italijanskem povprečju (44,3 % proti 45,3 %).Med petimi deželami oz. pokrajinami, kjer v mesečnem povprečju gospodinjstva za konzumiranje kulturnih dobrin potrošijo od 4,7 do 5,1 %, kar predstavlja najvišji delež v državi, je tudi FJK. Poleg nje so v tej skupini še Emilija - Romanja, Umbrija ter pokrajini Trento in Bocen.

Daleč najbolj obiskana državna zgodovinska kulturna atrakcija v deželi je park Miramarskega gradu, po katerem se je v letu 2020 sprehodilo 389.284 obiskovalcev, lepoto grajskih soban pa je okusilo 79.218 obiskovalcev, kar je v blagajne muzeja prineslo 585.925 evrov bruto.

Kar nekaj časa prebivalci FJK prebijejo med listanjem po straneh, pa naj bodo te knjižne ali časopisne, kar kaže, da so bralne navade trdne.Časopise oz. dnevnike vsaj enkrat tedensko prelista 44,7 % prebivalcev, med temi je 39,1 % takih, ki to storijo pet ali večkrat tedensko. Za primerjavo: v severovzhodu države enkrat tedensko časopise bere 41 % prebivalstva, državno povprečje pa znaša 32,5 %.Pri deležu prebivalstva, ki je v zadnjem letu prebralo vsaj eno knjigo, razkorak med našo deželo, kjer je to izjavilo 51,6 % vprašanih, in državnim povprečjem (41,4 %) znaša kar deset odstotkov.