Ukrajinci in Rusi za isto mizo razpravljali o vojni

Litovsko glavno mesto Vilnius (oz. Vilna) je v začetku meseca, 3. in 4. novembra, gostilo vsakoletno konferenco Foruma civilne družbe EU-Rusija, ki je lani potekala v Beogradu. Tokratno dvodnevno srečanje je bilo seveda pod močnim vtisom vojne v Ukrajini, saj so se na njem med drugim srečali številni predstavniki tako ruskih kot ukrajinskih organizacij, ki se zavzemajo za spoštovanje človekovih pravic. Skupno se je konference udeležilo več kot 150 predstavnikov iz 22 držav, dejavni so na področjih človekovih pravic, svobode medijev, javnega zdravja, zgodovinskega spomina, varstva okolja idr.

Med sodelujočimi je bil tudi tržaški zgodovinar in občinski svetnik Štefan Čok, in sicer kot zastopnik organizacije Memorial Italia, italijanske veje ruske nevladne organizacije, ki je letos med prejemniki Nobelove nagrade za mir in katere delovanje je na ruskem ozemlju prepovedano. Čok je povedal, da je bila vojna tema vseskozi zelo prisotna, začenši z varnostnimi ukrepi, »s katerimi so hoteli organizatorji zagotoviti vsem udeležencem varno okolje«. Nekateri sodelujoči so ostali neimenovani, tudi posnetkov s konference ni veliko. V Vilniusu oz. Vilni pa je sam zaznal veliko zaskrbljenost, »prevladoval je občutek, da je to nekakšno zaledje fronte«. Domačini se namreč bojijo, da bi lahko bili nekoč po Ukrajincih oni naslednji na vrsti.

Konferenca je potekala v obliki tematskih srečanj, na enem od katerih je Čok nastopil s predstavniki iz Litve, Ukrajine in Rusije, »kar je zelo pomembno, saj se danes ne zgodi pogosto, da za isto mizo sedeta predstavnika obeh vpletenih držav«. Invazijo so obsodili vsi sodelujoči, ki se konec koncev ukvarjajo z obrambo človekovih pravic, slišati pa je bilo različne poglede na vojno, zaradi česar razprava tudi s čustvenega vidika ni bila vedno enostavna. Med ukrajinskimi gosti so bili tudi taki, ki se ukvarjajo z raziskovanjem vojnih zločinov.

Udeleženci so se srečali tudi s predstavniki beloruske opozicije, ki so trenutno v izgnanstvu v Litvi in na Poljskem. Posebno občutena pa je bila krajša slovesnost v mestnem parku, kjer so teren posuli z zemljo iz ukrajinske Buče, prizorišča vojnih zločinov. Vanjo so simbolično vsadili cvetje, sledila sta govora v imenu evropske in ruske civilne družbe.