Tudi letos v znamenju naglih vremenskih sprememb

V Tržaškem zalivu so 30. januarja zjutraj po precej spremenljivem mesecu na morju opazili in fotografirali tanjšo skorjo ledu. Nad nami se je dalj časa zadrževal soliden anticiklon z zelo toplim višinskim zrakom. Ozračje je bilo zaradi tega zelo stanovitno in je nastal izrazit temperaturni obrat, pri čemer so bile temperature tik tal tudi za več stopinj Celzija nižje (in tudi pod lediščem) kot na višini kakšnega metra.

Morje v Tržaškem zalivu se je nato sredi februarja spremenilo v meglo. Ob občutni otoplitvi višjih slojev ozračja in solidnem anticiklonu je namreč ponovno nastal temperaturni obrat, pri čemer se je v nižjih slojih zadrževal vlažen in hladnejši zrak. Ozračje je stagniralo in se je v prizemlju povečala onesnaženost.

S subtropskim anticiklonom je na začetku aprila zlasti v višjih slojih ozračja pritekal zelo topel zrak. Ničta izoterma se je 7. aprila povzpela na 4301 meter, kar se navadno dogaja v najtoplejših poletnih obdobjih. Junij se je začel ob pogosti nestanovitnosti in z razmeroma nizkimi temperaturami, Zadnja tretjina meseca pa je bila občutno toplejša. Morje je bilo zelo toplo, 22. junija je imelo kar 25,5 stopinje Celzija.

Od 5. do 11. julija se je v Furlaniji - Julijski krajini pojavil prvi vročinski val, ki se je nato prehodno le za kakšen dan zaključil 12. julija z močnimi nevihtami. Noči so bile tudi v nižinah tropske, se pravi, da se živo srebro ponoči ni spustilo pod 20 stopinj Celzija. Najvišje dnevne temperature pa so se v nižinah in na kraški planoti približevale 35 stopinjam Celzija. Temperatura morja se je sredi meseca že dotaknila skoraj 30 stopinj Celzija. Od 5. julija do konca meseca so bile vse noči ob morju tropske.

Po občasni začetni nestanovitnosti se je med 8. in 17. avgustom pojavil nov vročinski val. Zelo vroče je bilo in mestoma soparno. V celotnem mesecu je meteorološka opazovalnica deželne agencije za okolje Arpa (Osmer) ob morju beležila same tropske noči. Za marsikoga je bila po visokih dnevnih temperaturah tudi ponoči vročina nevzdržna.

Med 11. in 12. avgustom za las ni bilo tropske noči tudi v gorah, kar je res izjemno. Na 1641 metrov visokem Matajurju je meteorološka opazovalnica Osmer namerila najnižjo nočno temperaturo natanko 20 stopinj Celzija, na 1790 metrov visokih Višarjah pa 19,1 stopinje Celzija. Izrazita hladna vremenska fronta je 5. septembra prešla naše kraje in prinesla ohladitev. Temperature so se spustile v dolgoletno normalnost. Le nekaj dni kasneje, 8. septembra, je te kraje prešla še ena izrazita vremenska fronta, ob kateri so ponekod padle skoraj mesečne količine dežja. V Boljuncu smo ga namerili 80 litrov na kvadratni meter, še nekoliko večje količine so padle na kraški planoti.

V noči na 4. november je nastal izrazit temperaturni obrat. Na Matajurju so namerili najnižjo nočno temperaturo 10,4 stopinje Celzija in na Višarjah 10,2 stopinje Celzija, v nižinah pa le nekaj stopinj Celzija nad ničlo. Meteorološka opazovalnica agencije Arpa je 8. decembra na pomolu Bandiera v Trstu namerila najmočnejši sunek burje 117 kilometrov na uro, zlasti pa so zgovorni podatki o njeni povprečni hitrosti. Ta je namreč dosegla kar 79 kilometrov na uro. Nov temperaturni obrat, ki se je pojavil sredi meseca, je prebila izrazita hladna vremenska fronta, ki je prešla naše kraje v noči na 20. december. V nižinah in ob morju je padlo od 20 do 60 litrov dežja na kvadratni meter, v gorah pa več decimetrov novega snega. Zimsko vreme z občasnimi padavinami, močno burjo in sneženjem v najvišjih predelih kraške planote se je nato nadaljevalo po 23. decembru.