Trnova pot prispevkov za slovensko manjšino

Zaščitni zakon je leta 2001 postavil pravno osnovo za delitev državnih finančnih prispevkov slovenski manjšini. Ni pa preprečil nedorečenosti, ki se od časa do časa pojavljajo pri sklepih deželne posvetovalne komisije za Slovence ter posledično v deželnem svetu.

Zadnja burna dogajanja v zvezi s krčenjem letne podpore Primorskemu dnevniku potrjujejo, da na tem področju, kljub vidnim napredkom iz zadnjih let, stvari še ne delujejo tako, kot bi morale. Spomnimo se le polemik ob manjkajočem milijonu evrov, ki si ga je nato tedanji predsednik slovenske vlade Borut Pahor izboril od kolege Silvia Berlusconija.

Zakonodajalec je finančnim obveznostim države do manjšine namenil 27. člen zaščitnega zakona, ki določa letni prispevek v vrednosti 20 milijard in 500 milijonov lir, kar v evrih znaša več od današnje podpore. Vrag se skriva v podrobnostih drugega odstavka tega člena, ki pooblašča zakladno ministrstvo, »da s svojimi odloki poskrbi za potrebne spremembe v proračunu«.

To pomeni, da je vlada do leta 2015 iz enega ali drugega razloga (vedno v škodo manjšini) spreminjala višino prispevkov. To se je dogajalo vse dokler ni parlament na predlog poslanke Tamare Blažina uzakonil sistemsko financiranje manjšine ter ji zagotovil kolikor toliko stabilno vsoto 10 milijonov evrov letno, ki velja še danes.