Sobota, 23 november 2024
Iskanje

Trideset let povezovanja Slovencev po svetu

Na Brdu pri Kranju slovesnost ob 30. obletnici Svetovnega slovenskega kongresa

18. jun. 2022 | 18:09
Dark Theme

V Kongresnem centru Brdo so 17. junija obeležili 30. obletnico Svetovnega slovenskega kongresa, ene izmed organizacij civilne družbe, ki delujejo z namenom povezovanja Slovencev širom sveta z matično domovino, pri čemer je bil prvi predsednik Bojan Brezigar.

Slavnostni govornik na slovesnosti na Brdu je bil Andrej Fink, predstavnik rojakov iz Argentine, ki je poudaril, da je ideja Svetovnega slovenskega kongresa zorela in se uresničila skupaj z idejo samostojne Slovenije, danes pa je »naša naloga, da presegamo razdalje, krajevne in vsebinske. Premagovati moramo delitve in posledice polstoletnega totalitarnega enoumja, ki se v nekaterih pojavih izražajo še danes.« Po Finkovih besedah se s povečanjem slovenske zunanje prepoznavnosti krepi tudi navezovanje novih stikov in vezi.

Pozdrav je prinesla tudi državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki je poudarila pomen moralne, kulturne, ekonomske in vsakršne podpore rojakov po svetu v procesu osamosvajanja Slovenije. »Slovenski svetovni kongres odigrava ključno vlogo pri krepitvi stikov s tradicionalnimi skupnostmi rojakov po svetu, hkrati pa se zmore dinamično odzivati na sodobne izzive. S svojo usmerjenostjo v prihodnost, v znanje, v večplastni dialog, v tvorno izmenjavo, so zgled sodelovanja,« je dodala.

Na slovesni akademiji, ki so jo s pesmijo oblikovali mlade pevke in pevci Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice in baritonist Lucas Somoza Osterc iz Argentine, so predstavili tudi jubilejno publikacijo ob 30. obletnici delovanja SSK ter zaslužnim institucijam in posameznikom podelili priznanja v obliki zlatnikov Slovenski tolar: med prejemniki je tudi Karlo Bresciani iz Gorice, ki je drugače prvi podpredsednik SSK, v katerem deluje od leta 1994, in dolgoletni predsednik konference za Italijo. V svojem krajšem zahvalnem nagovoru je poudaril občutek, kako malo v Sloveniji poznajo razmere in stvarnost Slovencev v Italiji, pri čemer je poudaril zlasti stvarnost v goriški in videmski pokrajini ter dejavnost Čedermacev in tistih, ki delajo na terenu na obrobjih tega prostora.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava