Telefoni in strahovi

Družba se ves čas spreminja in mi z njo. Če primerjamo našo dnevno rutino s tisto izpred dvajset ali zgolj deset let, bomo zagotovo našli cel kup drobnih in velikih razlik, za katere je tako ali drugače odgovoren internet. V zadnjem desetletju je na te spremembe močno vplivala še raba najprej mobilnega in nato pametnega telefona, s katerim nakupujemo, zbiramo informacije in komuniciramo. Telefoni so res nepogrešljivo orodje, vir številnih koristi in zabave, od katerih pa smo razvili močno odvisnost, ki jo lahko razumemo bodisi kot nesposobnost opravljanja vsakdanjih opravil brez pametnih naprav (včasih je to celo nemogoče) bodisi kot obsedenost s preverjanjem aplikacij tudi brez posebnega razloga.

Zasvojenost in fobije

Pred nekaj tedni smo spregovorili o tehnofobiji, tj. o strahu pred tehnologijo, ki izvira predvsem iz bojazni, da bo šlo ob uporabi določene naprave nekaj hudo narobe. Poleg tega obstaja tudi telefonofobija, iracionalen strah do telefonov, ki spada med anksiozne motnje in se lahko zdravi s pomočjo sprostitvenih tehnik. Veliko bolj razširjena in aktualna pa je nomofobija, ki se razvije kot posledica odvisnosti od telefona. Klinično ime je namreč izpeljanka iz angleške besedne zveze »no-mobile-phone phobia«, se pravi strah pred izgubo pametnega telefona in vsega, kar imamo v njem: stikov, fotografij in dostopa do aplikacij z občutljivimi podatki.

V blažjih oblikah je ta strah prisoten pri vseh nas (pravijo celo da pri dobri polovici uporabnikov pametnih telefonov) in se kaže v različnih oblikah ter stopnjah zaskrbljenosti, pri bolezenski obliki pa so stanja tako huda, da povzročijo motnje spanja in nesposobnost nadzora nad lastnim vedenjem. Nomofobija se izjemno hitro širi tudi zato, ker nas je digitalizacija vsakdana privedla do tega, da v primeru izgube telefona ne znamo vtipkati niti ene telefonske številke na pamet, ne poznamo svojega bančnega računa, ne vemo, kdaj smo naročeni pri mehaniku in smo ob vse fotografije zadnjih nekaj let. Strah je torej upravičen, saj skupaj s telefonom izgubimo ogromno podatkov, lahko pa to fobijo obvladamo. Prvi korak, ki ga moramo storiti, je vsekakor priznanje, da imamo težavo.

Kako zelo so vam naslednji znaki znani?

– Ob pomanjkanju internetne povezave ste nemirni, počutite se nelagodno, morda celo osamljeni;

– vsakih nekaj minut preverjate vsebine socialnih omrežjih kljub temu, da niste prejeli obvestil, stalno osvežujete vsebine in štejete všečke;

– v primeru nedelovanja aplikacije ali upočasnjenega delovanja telefona postanete živčni;

– ko se baterija izprazni pod 50 %, postanete nemirni in sežete po polnilcu; če nimate te možnosti, postanete še bolj nemirni;

– ob vstopu v lokal v tujini takoj vprašate za geslo Wi-Fi-ja, kljub temu, da imate na voljo še večino zakupljenih podatkov;

– prešli ste na neomejen paket, čeprav v okviru prejšnje pogodbe niste nikoli presegli zakupljenih minut, sporočil in podatkov;

–- če na poti ugotovite, da ste telefon pozabili doma, se obrnete nazaj; če doma pozabite denarnico pa tega ne storite in raje pokličete nekoga, ki bi vam lahko posodil nekaj denarja;

– kupite telefon, ki dela boljše fotografije (da boste na Instagramu imeli še več všečkov).

Kako iz začaranega kroga?

Telefon je nedvomno koristen in ključen pripomoček pri reševanju službenih in zasebnih opravil. Kljub temu pa lahko del dneva enako dobro preživimo tudi brez njega. Potrebno je le vaditi: ob povratku domov ga na primer za eno uro pospravimo v predal. V tem času se posvetimo domu ali družini. Na sprehod se odpravimo brez njega, če ob kuhanju, branju ali vadbi prejmemo sporočilo, se naučimo odgovoriti, ko zaključimo trenutno opravilo. Po določeni večerni uri na sporočila ne odgovarjamo več. Lahko pa si čez vikend omislimo tudi dan brez telefona: najbližje obvestimo, da ne bomo dosegljivi, nato telefon ugasnemo in dan preživimo brez njega. Na tak način bomo bogatejši za dve uri dragocenega časa in za en cel dan brez stresa.