Svilno pot bi lahko dokončno odpisala

Italijanska predsednica vlade Giorgia Meloni se bo v četrtek v Washingtonu srečala z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, kjer bo potrjevala zavezanost Italije evroatlantskim povezavam in od sogovornika skušala pridobiti dodatno zaupanje. Odkar je bila imenovana za premierko, skuša namreč ravno z odločnim podpiranjem partnerstva z ZDA in odločitev zveze Nato odganjati pomisleke, ki so v tujini pospremili volilno zmago dotlej evroskeptičnih Bratov Italije ter Lige.

Slednja stranka je bila del »rumeno-zelene« vladne koalicije premierja Giuseppeja Conteja, ko je ta leta 2019 v Rimu s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom podpisal sporazum o sodelovanju v projektu novodobne svilne poti. Italija je kot prva (in do danes edina) država skupine G7 pristopila k obsežnemu infrastrukturnemu in investicijskemu projektu, katerega cilj je učinkovito povezati Kitajsko s preostalo Azijo, severno Afriko in Evropo ter povečati vpliv Pekinga v svetu.

Po podpisu petletnega sporazuma so skupni projekti - tudi zaradi negodovanja ZDA - ostali v čakalnici. Vključno z dogovorom, ki sta ga takrat podpisala tržaška pristaniška uprava in kitajski kolos CCCC: ta je predvideval kitajske naložbe v tržaško železniško infrastrukturo ter sodelovanje Trsta v projektih na Kitajskem in Slovaškem. Tedaj se je o tem ogromno pisalo, Trst so nekateri že pripisovali Kitajcem, do danes pa se dejansko še ni zgodilo nič.

Italijanski mediji napovedujejo, da bi lahko Meloni Bidnu uradno potrdila, da Italija svilno pot opušča. Peking se je preko svojih medijev preventivno oglasil in pozval Rim, naj odloča sam. Bratje Italije dogovoru s Kitajsko niso bili naklonjeni, v Ligi pa so stališča različna. Če je njen vodja Matteo Salvini za ceno lastne nedoslednosti vedno puščal vsa vrata odprta (ameriška, kitajska, ruska), je predsednik deželne vlade FJK Massimiliano Fedriga, ki je v zadnjem letu večkrat obiskal ZDA, na nedavnem Adriatic Sea Summit v Trstu jasno dejal, da »imamo lahko trgovinske odnose s komerkoli, toda strukturne in strateške odnose je treba imeti z zahodnimi zavezniki«.