Medtem ko v Valencii po poplavah, ki so zahtevale najmanj 222 žrtev, še iščejo pogrešane,se je v azerbajdžanskem Bakuju včeraj začela podnebna konferenca COP29. Na njej naj bi skušali najti odgovore in dogovore za omejevanje ravno tistih podnebnih sprememb, ki so nedvomno med glavnimi krivci za tragedije in katastrofe, kakršna je tista v Španiji.
Škoda, da je, sodeč po »teži«, ki jo svetovni liderji namenjajo letošnji konferenci, volja za ukrepanje trenutno na zelo nizki ravni. Tokrat so se večinoma odločili, da jih na podnebni konferenci ne bo. Odsotni so npr. Joe Biden (ZDA), Xi Jinping (Kitajska), Olaf Scholz (Nemčija), Emmanuel Macron (Francija), Anthony Albanese (Avstralija), Justin Trudeu (Kanada), Cyril Ramaphosa (Južna Afrika), Luiz Inacio Lula da Silva (Brazilija), Narendra Modi (Brazilija) ter tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ne bo niti slovenskega premierja Roberta Goloba, za katerega »nekatere stvari, ki jih imamo doma, so pomembnejše od tega, da bi cel teden prebil v Azerbajdžanu.«
K temu lahko dodamo, da je prejšnji teden na predsedniških volitvah v ZDA zmagal Donald Trump, ki je že večkrat zanikal podnebne spremembe in je že napovedal, da bodo Američani odstopili iz pariškega podnebnega sporazuma iz leta 2015. Lahko torej zapišemo, da je podnebje trenutno deveta briga svetovnih velesil. Niso pa le politiki krivi, saj je tudi med mladimi po »generaciji Grete Thunberg«vsaj navzven mogoče opaziti manjšo pozornost do boja za podnebje oziroma manj volje do bojevanja za boljšo prihodnost
Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku