Ko je pred enim mesecem milijarder Roman Abramovič začel sodelovati v pogajalskem procesu med Rusijo in Ukrajino, so eni komentirali, da gre za pametno potezo, saj je magnat konec koncev zelo blizu tako Putinu kot ostalim ruskim oligarhom, ki so podobno kot on utrpeli posledice evropskih sankcij, drugi pa so bili mnenja, da človek brez politične kilometrine ne bo kos tako zahtevnemu diplomatskemu delu. Zagotovo pa ni nikogar zaskrbelo za njegovo zdravje ali življenje, prej smo se obremenjevali z usodo ukrajinskih delegatov na pogajanjih v Belorusiji. A kot nas je izučilo dogajanje zadnjih treh desetletij, niti najbolj vplivni oligarhi niso na varnem pred (ruskimi) metki ali strupom.
Po srečanju z ukrajinsko delegacijo, ki je potekalo 3. marca v Kijevu, je Abramovič skupaj z dvema pogajalcema trpel za posledicami zastrupitve, ki je bila sicer lažja, vseeno pa je šlo za dovolj jasno sporočilo. Rdeče oči, boleče solzenje in luščenje kože na obrazu in rokah – to je šele pokušina posledic, ki čaka izdajalce Moskve.
Seveda smo se vsi takoj spomnili na zastrupitve, ki so, tudi s smrtnim izidom, »slučajno« doletele Putinove politične nasprotnike. Spomin nanje je namreč še zelo svež. Ruske obveščevalne službe imajo namreč dolgo tradicijo uporabe zastrupitve kot metode za likvidacijo antagonistov (sicer tako kot nekdanji nemški Stasi, izraelski Mosad in ameriška Cia, ki je v povojnem času izvajala celo poskuse na ljudi v okviru projekta MK-Ultra), saj je za razliko od »običajnih« umorov njihovo sporočilo veliko bolj dramatično, sploh če doletijo znane obraze.
Med temi najdemo opozicijskega politika Alekseja Navalnega, ki je bil avgusta leta 2020 zastrupljen z živčnim strupom novičok, enim najbolj smrtonosnih bojnih strupov, ki so ga razvili v nekdanji Sovjetski zvezi. Z istim kemičnim orožjem je neznana roka dve leti prej poskusila umoriti nekdanjega ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala in njegovo hčerko Julijo v angleškem Salisburyju. Smrt pa je doletela Britanko Dawn Sturgess, ki je le nekaj kilometrov stran prišla slučajno v stik z isto snovjo. Tudi kandidat na predsedniških volitvah v Ukrajini, opozicijski voditelj Viktor Janušenko, je septembra 2004 preživel zastrupitev.
Najbolj pa je odmeval primer nekdanjega častnika ruske obveščevalne službe FSB Aleksandra Litvinenka. Ta je novembra 1998 vodstvo FSB javno obtožil, da je nameravalo umoriti ruskega oligarha Borisa Berezovskega. Marca naslednje leto so ga za nekaj časa priprli, leta 2000 pa je s svojo družino zbežal v Združeno kraljestvo, kjer je dobil politični azil in kasneje tudi državljanstvo. Leta 2006 je po sestanku z bivšima članoma KGB in podjetnikoma močno zbolel in nekaj dni za tem tudi umrl. Pri obdukciji so v njegovem telesu našli radioaktivni izotop polonij-210. Šlo je za prvi umor britanskega državljana z radioaktivno snovjo.
Kdo je tokrat poslal strupeno opozorilo Abramoviču, najbrž ne bomo nikoli izvedeli, zaenkrat lahko le špekuliramo, da gre za delo nekoga, ki nasprotuje pogajanjem, ali pa za opozorilo ruske strani, da se s Kremljem ne gre hecati – niti sedaj niti v prihodnje.