»Stoj, sit down« ... nato mu je z avtomatsko puško meril v glavo

»Stoj!« »Sit down!« (sedi, v angleščini). Z orožjem meril v glavo. Adrenalin. Strah. In dolg molk.

Zgodba je resnična. Ni napovednik vojnega filma. Zgodilo se je prejšnji teden v gozdu na obmejnem območju v občini Hrpelje - Kozina v Sloveniji. »Ura je bila nekje dopoldne, med 10.00 in 11.00,« nam je dejal 32-letni italijanski (in slovenski) državljan z začasnim bivališčem v Sloveniji. Darko (ime je namišljeno) se je s plavolaso (namenoma smo poudarili barvo las) punco sprehajal na območju nad dolino Glinščice (vedno na slovenski strani državne meje). »V zadnjih dveh mesecih, ko nisem bil v službi, sva s punco veliko hodila. In to navado sva obdržala tudi v času, ko so začeli sproščati koronaukrepe. Vreme je bilo sončno in šla sva na pot. Iskala sva stezo, da bi pač prišla do želenega cilja. Prišla sva do križišča in za trenutek sva šla narazen, da bi preverila, ali nisva morda zgrešila poti. Po nekaj prehojenih metrih priteče proti meni oseba v vojaški opremi in mi kriči, naj se nemudoma ustavim. Nato spregovori v angleščini ‘Sit down’ (sedi),« je ogorčeno povedal naš sogovornik in nadaljeval: »Prestrašil sem se. Nisem vedel, kaj se dogaja. Mislil sem, da je nek ‘norec’, ki se igra na vojaka. Ukazal mi je, naj klecnem. Avtomatsko puško mi je meril naravnost v glavo. Po začetni tišini sem ga vprašal, kaj se dogaja? Ko je ta oseba slišala, da govorim slovensko, je umaknila orožje in se je začela opravičevati. Bil je vojak Slovenske vojske. Ni bil član kake varde. Ne prav rosno mlad. Utemeljil mi je, da s kolegom, ki je medtem sledil moji punci, patruljirata obmejno območje in iščeta morebitne migrante, ki na tem območju dnevno prečkajo mejo in so na poti proti Italiji.«

Adrenalin ni popustil in Darko se še ni pomiril. Bolj hladnokrvna je bila njegova punca, ki je vojakoma velevala, »da ob tej uri ne bodo našli pribežnikov, saj ti prečkajo mejo ponoči.« In še dodala: »Ali sva sploh podobna Afganistancem in Pakistancem? Ali nista opazila, da sem plavolasa?« Darko se je opogumil in jima dejal: »Ali je puška v glavo dobrodošlica za pribežnike v Sloveniji? Ali niso tudi oni ljudje kot mi? Ne obstajajo drugi načini za legitimacijo?« Po nesrečnem srečanju in novim opravičilom je sledil hladen pozdrav. »Pred odhodom mi je eden izmed njiju še prišepnil: “Če opazite tiste ‘črne’ (migrante op. av.), pokličite 113!”. Kakšna žalost.« Darko je odšel proti domu ponižan in razočaran.