Stalno nameščeni vodje zavračajo administrativno vodenje dodatnih šol

Stalno nameščeni vodje administracije na šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji zavračajo možnost, da bi jim bilo spričo črtanja tovrstnih mest na dveh šolah poverjeno administrativno vodenje dodatne šole. To izhaja iz včerajšnjega sporočila za javnost, ki ga je podpisalo sedem vodij administracije: David Malalan (Izobraževalni zavod Jožefa Stefana, Trst), Tamara Dobrigna (Večstopenjska šola Opčine), Vesna Skrlj (VŠ Vladimirja Bartola, Sv. Ivan, Trst), Mara Bertocchi (VŠ Josipa Pangerca, Dolina), Maja Peterin (DIZ Cankar Vega Zois, Gorica), Jakob Leopoli (DIZ Gregorčič - Trubar, Gorica) in Igor Cerno (dvojezična VŠ Pavla Petričiča, Špeter).

V odgovrajajoči odločbi je navedeno, da sta mesti vodje administracije na šolah Zois in Slomšek nezasedeni in nerazpoložljivi. Na tak način je število slovenskih šol ostalo sicer nespremenjeno, sta pa ti dve šoli dejansko obglavljeni, saj jima je bilo v tej fazi odvzeto mesto vodje administracije, v kratkem pa jima bosta odvzeti še ravnateljski mesti, menijo podpisniki, za katere je to prvi korak na poti ukinitve posamezne šole. Nezasedeno in nerazpoložljivo mesto vodje administracije je dejansko izgubljeno stalno delovno mesto, ker na to mesto ni mogoče več imenovati osebe za nedoločen čas, opozarjajo podpisniki.

Opravljanje zadolžitev vodje administracije na šolah Zois in Slomšek se tako od šolskega leta 2024/25 lahko dodeli za določen čas oz. obdobje šolskega leta upravnim sodelavcem, ki spadajo kategorijo visoko kvalificiranih uradnikov. Večina teh že vrši dolžnosti vodje administracije na slovenskih šolah, in sicer tam, kjer so ta mesta nezasedena in na voljo, zato bosta ti dve mesti po vsej verjetnosti poverjeni stalno nameščenemu vodji administracije na kaki drugi slovenski šoli. Nadomestilo, ki ga državna kolektivna delovna pogodba za šolsko področje za triletje 2019-21 namenja stalno nameščenemu vodji administracije za to dodatno delovno obveznost, pa je po mnenju podpisnikov dejansko miloščina. »Voditi upravo šolske ustanove je zelo zahtevno in obremenjujoče delo. Šole so danes, ob rednem upravnem poslovanju, dodatno obremenjene zaradi obveznega izvajanja projektov, ki se financirajo s sredstvi Državnega načrta za okrevanje in odpornost, z mednarodnimi izmenjavami Erasmus, s projekti, ki se financirajo z deželnimi sredstvi itd. Zato si težko predstavljamo, kako bo lahko vodja uprave svoje delo uspešno opravljal v okviru svojega 36-urnega delovnega tedna na dveh šolah.«

Več v jutrišnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.