Od začetka vojne v Ukrajini so države članice EU, ki so hkrati tudi članice Nata, močno povečale letne izdatke za obrambo. Večina jih v ta namen namenja vsaj dva odstotka bruto domačega proizvoda, države, ki so bliže Rusiji, pa so obrambna sredstva povečale vsaj za polovico.Medtem ko je preusmerjanje javnih financ v krepitev vojaških zmogljivosti uspešno, je novačenje novih vojakov zelo trd oreh, ki ga države skušajo streti s promocijo dela v vojski kot »službe prihodnosti« in tudi s ponovno uvedbo obveznega vojaškega roka, ki pa ne prepriča niti laične niti strokovne javnosti.
Nove generacije so namreč bolj individualistične in manj naklonjene vojski, s katero v glavnem nimajo stika. Delo v vojski je za mlade neatraktivno tudi zaradi nizkih plač in težavnega usklajevanja službe in zasebnega življenja. Začeti je treba torej pri osnovah, se pravi pri razlagi, kaj vojska sploh počne. V ta namen sta prejšnji teden italijanski minister za obrambo Guido Crosetto in generalni direktor RAI Roberto Sergio podpisala sporazum o sodelovanju pri oblikovanju komunikacijskih kampanj za promocijo »obrambne kulture« in povečanje zavedanja o vlogi oboroženih sil tako na nacionalni ravni kot pri podpori mednarodnim misijam.
Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.