Socialdemokracije so danes stranke kapitala

Družbeni vpliv socialne demokracije se je danes v Evropi in svetu razgradil, ker je prišlo do razgradnje kolektivnih identitet. Ob prevladi kapitala je delavstvo nemočno, tako da so leve oziroma socialdemokratske ali socialistične stranke prisiljene v prilagoditev politike, da bi dosegle zmago, ki je edina možna. Dejansko so socialdemokratske stranke postale stranke kapitala, ki, če bodo zasledovale protikapitalistično politiko, jih ne bo nihče volil, tudi moči mase, da iz protesta ustavi proizvodnjo, ni več, moč kapitala je danes trenutno ogromna. A tisti, ki verjamejo, da se da kaj narediti, naj se družijo med seboj in to podžgejo, ljudem naj se ponudi, da bodo ob morebitni zmagi socialdemokracije na volitvah uživali stopnjo ugodja, ter prikaže, da bo ob zmagi nasprotnika zavladalo mizerno stanje. Po volitvah pa naj se poiščejo taki sodelavci, s katerimi se da narediti čim več, a v državah z razvito civilno družbo je potrebnega ogromno časa, da se kaj premakne. Tako meni Igor Lukšič, nekdanji predsednik slovenskih Socialnih demokratov in bivši minister za šolstvo in šport ter profesor politologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki je bil v sredo, 15. februarja, v Gregorčičevi dvorani v Trstu gost večera Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Združenja Darko Bratina.

Naslov večera je bil Socialdemokracija danes v Evropi, pri čemer je gost v odgovorih na vprašanja voditelja srečanja Walterja Skerka in drugih udeležencev podal nič kaj laskavo podobo socialne demokracije in politične levice v današnjem času. Nekoč je socialdemokratska stran imela trdno bazo v delavstvu, na Slovenskem zlasti pri rudarjih in železničarjih, te baze pa danes več ni in če prideš na dan s kako protikapitalistično agendo, te takoj onemogočijo. Levica je pravzaprav le nadaljevala tisto, kar je leta 1789 začela francoska revolucija, se pravi odpravo fevdalizma in monarhije v korist razvoja kapitalističnega sistema (tudi oktobrska revolucija leta 1917 je po Lukšičevem mnenju šla v to smer), danes pa je kapitalizem prevladujoč do take mere, da se vsaka druga alternativa zdi nemogoča oz. kdor jo predlaga, je obsojen na obrobje. Levica je tudi prevzela meščanske poglede, ker je del meščanskega sveta, in na primer ne razume strahov tistih, ki se recimo dnevno soočajo s prihajanjem nezakonitih priseljencev. Tudi prizadevanje za mir, ki je eden od paradnih konjev socialdemokracije, je danes na preizkušnji, saj vse evropske socialdemokratske stranke podpirajo Ukrajino v boju proti ruski agresiji, do miru pa bo verjetno prišlo, ko bo to ustrezalo kapitalu.

Trenutno sam vidi le manjše pobude, ki gredo v smer neke alternativne politike in do katerih prihaja na krajevni ravni. Prav je, da do tega prihaja, kdor misli, da se da kaj narediti, naj se torej povezuje in angažira na svojem področju, meni Lukšič, ki poudarja tudi potrebo po študiju, da bi razumeli, kaj je pri izvoru kapitalizma.