Slovensko šolo čaka izziv preoblikovanja šolske mreže

Slovensko šolo v Italiji čaka v novem šolskem letu 2023/2024, ki se je pravkar začelo, kar nekaj izzivov, med katerimi je zlasti načrtovanje šolske mreže, ki na podlagi državnih določil predvideva tudi krčenje števila ravnateljskih mest, tudi na slovenskih šolah. Oblikovanje mreže je v pristojnosti Dežele Furlanije - Julijske krajine, zato je pristojna odbornica Alessia Rosolen tudi pisala v Rim. O tem mora svoje mnenje izreči tudi Deželna komisija za slovenske šole, katere mnenje je obvezujoče in že zdaj se lahko napove, da bo to mnenje negativno. Tako je vodja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za FJK Igor Giacomini dejal v svojem uvodnem pozdravu na današnjem dopoldanskem odprtju 58. jesenskega seminarja za vzgojitelje, učitelje in profesorje slovenskih oz. dvojezičnih šol v Italiji, ki je potekalo v Kulturnem domu v Trstu, pri čemer je pozval k složnemu nastopu, naj se racionalizacija šolske mreže sprejme na podlagi poglobljene predhodne analize.

Na seminar po mednarodnem dogovoru vabi Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije, oblikujejo pa ga na Uradu Republike Slovenije za šolstvo v sodelovanju z Uradom za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za FJK, letošnji pa pomeni tudi novost, saj se na njem prvič v tej funkciji predstavlja nova višja svetovalka za slovenske šole v Italiji Lara Pižent, ki ji je Giacomini izrekel dobrodošlico ob sočasni zahvali donedavni svetovalki Andreji Duhovnik Antoni, ki je po več kot 25 letih dela s in za slovensko šolo v Italiji odšla v pokoj. Generalni direktor ZRSŠ Vinko Logaj pa je ob pomenu seminarja poudaril zlasti pomen usmerjenosti k iskanju rešitev, ki vplivajo na večjo motivacijo učencev. Vloga učitelja je v času umetne inteligence vedno pomembnejša in pred nami je velika preizkušnja, če bomo znali pedagoški pristop oblikovati tako, da bo ustrezal današnjemu času in mladini, je dejal Logaj.

Uvodno plenarno predavanje na temo Pomen sodelovanja, solidarnosti in sočutja v času umetne inteligence je imel antropolog Dan Podjed. Zanj je skrb, ki jo zlasti v šolstvu povzroča nastop umetne inteligence, odveč, saj je prav v takem času šola izjemno pomembna: ni tu samo umetna inteligenca, ampak tudi vse druge stvari, ki jih dela človek, to pa se ne da učiti na daljavo, je dejal predavatelj, ki je opozoril na dejstvo, da ljudje večino budnega časa preživijo v zaprtih prostorih in pred ekranom, da so mobilni telefoni postali naši podaljški in se ne gledamo več v oči, življenje postaja vse bolj kontejnersko, ob poplavi podatkov pa se uveljavlja družba nadzora. Kakšno šolo si zato želimo, se je vprašal Podjed, nadzorno ali sočutno, kjer otroku in drugim zaupamo. Pri tem je poudaril pomen treh ključev: prvi ključ je sodelovanje, saj se medsebojna pomoč splača, drugi ključ je solidarnost, tretji pa sočutje, ki ga je treba v šole vse pogosteje uvajati, je prepričan Podjed.

Na odprtju seminarja so svoje delo in izkušnje v okviru enoletnega izpopolnjevanja na univerzah v Ljubljani, Novi Gorici in na Primorskem podale lanske Osimo štipendistke Helena Volpi, Irena Rustja, Michela Riggio, Damjana Devetak, Daria Pavio, Martina Grahonja in Erika Valentinčič, seminar pa se bo nadaljeval v prihodnjih dneh s srečanji na daljavo od 5. do 11. septembra (zadnji dve predavanji 12. septembra bosta v živo), kjer bo rdeča nit trajnostni razvoj.