Slovenski veleposlanik in Mikuletičeva poezija

Spomenik internirancem fašističnega taborišča, ki so ga včeraj odkrili v Casoliju, je precej več kot navadno spominsko obeležje. V vasi na obronkih Majelle v Abrucih so se med fašizmom - vsak s svojo življenjsko zgodbo - prisilno znašli istosposlno usmerjeni Italijani, Judi, Slovenci, Hrvati in Romi, ki so na obronkih Majelle v Abrucih ustvarili pisano večjezično skupnost. Združeval jih ni le antifašizem, temveč tudi upanje v družbo, ki bo temeljila na demokraciji in solidarnosti.

Čast odkritja spomenika je pripadala slovenskemu veleposlaniku v Italiji Tomažu Kunstlju, po katerem je spominjanje bistveno za človeštvo in za človeka. Slovenci so pod fašizmom veliko trpeli in pretrpeli, je dejal diplomat, ki se je izrecno spomnil internirancev Ljuba Ravnikarja, Petra Držaja in Fortunata Mikuletiča. »Oni poosebljalo upor in ljubezen do domovine ter do slovenskega jezika,« je dejal Kunstelj. Veleposlanik je izpostavil velik simbolni pomen skupnega koraka predsednikov Sergia Mattarelle in Boruta Pahorja, ki sta se poklonila »slovenskim žrtvam fašizma in jugoslovanskega povojnega nasilja«.

Odkritja spomenika so se udeležili potomci Fortunata Mikuletiča in sicer družini Palme in Štolfa. V njihovem imenu se je za povabilo zahvalil Massimo Palme, ki je obudil spomin na svojega pradeda, medtem ko sta Lucia Palme in njen mož Matej Štolfa (slednji v slovenščini) prebrala poezijo, ki jo je Mikuletič napisal v Casoliju.