Slovenske šole: Rojc proti Beltramejevi

Izjave generalne direktorice Deželnega šolskega urada za Furlanijo - Julijsko krajino Daniele Beltrame glede potrebe po funkcionarju za slovenske šole, ki bi imel neposreden stik z ministrstvom, so užalile in razjezile senatorko Tatjano Rojc (Demokratska stranka), ki napoveduje poseg pri pristojnem ministru, obenem opozarja, da lik tovrstnega funkcionarja predvideva sam zaščitni zakon za slovensko narodno skupnost v Italiji št. 38/2001.

Beltramejeva se je članku, ki smo ga objavili 15. januarja in v katerem je napovedala čim prejšnjo objavo razpisov za zaposlovanje učnega osebja v slovenskih vrtcih in osnovnih šolah, odzvala na poročanje italijanskega deželnega televizijskega dnevnika RAI o težavah slovenskih šol in stališče senatorke Rojčeve o potrebi po funkcionarju za slovenske šole, ki bi imel neposreden stik z italijanskim ministrstvom za šolstvo. Direktorica šolskega urada ni izrecno omenila senatorke, je pa izrazila veliko nasprotovanje predlogu o funkcionarju s takimi pristojnostmi: predlog naj bi bil po njenih besedah »fantazmagoričen«, za njim pa naj bi bili interesi, ki naj ne bi bili splošnega značaja.

Rojčeva je v dopisu, ki smo ga prejeli, izjavo Beltramejeve označila za žaljivo, o čemer bo tudi obvestila ministra. Obenem dodaja, da »bi rada opozorila gospo Danielo Beltrame, ki si očitno zakonskega besedila (v italijanski inačici) ni prebrala, da zagovarjam izključno, kar predvideva 13. člen našega zaščitnega zakona 38/2001, ki pravi dobesedno:

“1. Za vprašanja, ki zadevajo izobraževanje v slovenskem jeziku, se pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo - Julijsko krajino ustanovi poseben urad, ki ga vodi deželni predstojnik; tega imenuje minister za izobraževanje, izbran pa je med stalno zaposlenim vodstvenim osebjem osrednjih in perifernih organov šolske uprave ter ravnatelji šol s slovenskim učnim jezikom. Urad je pristojen za zaposlovanje osebja šol in izobraževalnih ustanov s slovenskim učnim jezikom.

2. Osebje iz prvega odstavka mora imeti odlično znanje slovenskega jezika.

3. Da se izobraževanju v slovenskem jeziku zagotovi avtonomija, se ustanovi Deželna šolska komisija za izobraževanje v slovenskem jeziku; predseduje ji deželni predstojnik iz prvega odstavka tega člena. Sestava komisije, način imenovanja njenih članov in njeno delovanje se določijo z uredbo predsednika ministrskega sveta na predlog ministra za izobraževanje ...”

So tisti, ki se oslanjajo izključno na pravico, ki jo zagovarja zakon Republike Italije,« zaključuje Tatjana Rojc.