Slovenija in »pozabljeni« Milošević

Ali je Nemčija s svojim »prenagljenim« priznanjem Slovenije v začetku leta 1991 res pospešila razkroj in posledično vojne v Jugoslaviji? Da je bilo tako, je prepričan dolgoletni italijanski diplomat in politolog Sergio Romano, ki je v dnevniku Corriere della Sera ob obletnici padca Berlinskega zidu ocenil ta epohalni dogodek in vseevropske ter svetovne posledice združitve Nemčije. Romano, ki ni bil nikoli navdušen nad nemško združitvijo, je v preteklosti že večkrat izrazil velike pomisleke nad »prehitrim« mednarodnim priznanjem Slovenije in Hrvaške, tudi tokrat, kot v preteklosti, pa ugledni diplomat pozablja (ali pa podcenjuje) rušilno politiko Srbije in Slobodana Miloševića.

Romanova analiza je bila do neke mere mogoče sprejemljiva januarja 1991, a gotovo ne več potem, ko sta se Milošević in Franjo Tudjman dogovorila za razkosanje Bosne-Hercegovine in ko so JLA in soldateske Radovana Karadžića pričele obleganje Sarajeva, da o Srebrenici sploh ne govorimo. Da je Srbija glavni krivec za razpad Jugoslavije bi moral sicer Romano ugotoviti tudi v trenutku, ko je jugoslovanska vojska s silo hotela preprečiti samostojnost Slovenije in Hrvaške.