Slovenija in Južna Tirolska primera dobre prakse

Na pobudo generalnega sekretarja Antonia Guterresa je Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) slavnostno obeležila 30-letnico sprejetja deklaracije o pravicah pripadnikov narodnih ter etničnih, verskih in jezikovnih manjšin. Na prireditvi sta med drugim spregovorila slovenski predsednik Borut Pahor in njegov avstrijski kolega Alexander Van der Bellen.

Pahor je poudaril, da je Slovenija zavezana promociji in uresničevanju vsebine deklaracije, kakor tudi mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, saj vse od osamosvojitve naprej gradi trden ustavni in zakonski okvir za zaščito pravic manjšin. Slovenska ustava zagotavlja svobodno izražanje nacionalne pripadnosti, kulture, jezika in pisave. Italijanska in madžarska manjšina imata po ustavi pravico do stalnega predstavništva v parlamentu. Povedal je še, da slovenska soseščina ni bila nikoli “rožni vrt”, zato je še posebej ponosen na produktiven dialog s sosedi in se zahvaljuje kolegoma iz Italije in Avstrije za zavezo prizadevanjem, da dediščino veliko bolj temačnega obdobja pustimo za seboj.

Posebni poročevalec za manjšinska vprašanja pri ZN Fernand de Varennes je južnotirolsko izkušnjo jezikovnih manjšin predstavil kot zgled in dokaz, da je manjšinska zaščita lahko primer dobre in dolgotrajne prakse. S to oceno je soglašal avstrijski predsednik Van der Bellen, ki je dejal, da je zgodovina Južne Tirolske boleča, s prizadevanji in dobro voljo vseh pa so v Bocnu, a tudi v Rimu in na Dunaju, dosegli odlične rezultate. Zasedanja v New Yorku se je udeležil tudi predsednik bocenske pokrajine Arno Kompatscher.