»Slovencem bi se rad opravičil« (video)

Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen se je danes na osrednji slovesnosti v Celovcu ob stoti obletnici koroškega plebiscita koroškim Slovencev tudi v slovenščini opravičil za krivice in zamude pri uresničitvi njihovih ustavnih pravic. »Danes bi se rad opravičil pripadnikom slovenske etnične skupine za pretrpljeno krivico,« je dejal predsednik in to izrazil tudi v slovenskem jeziku. Ter se nato pošalil: »Iz vašega aplavza ugotavljam, da je bilo razumljivo.«

Slovesnosti se je udeležil tudi slovenski predsednik Borut Pahor. Ob prihodu v Celovec, kjer so ga sprejeli z državniškimi častmi, je projektni pevski zbor Unser Land / Naša dežela pred obema predsednikoma zapel priljubljeno koroško pesem Rož, Podjuna, Zila.

Van der Bellen je v govoru navedel 8. člen avstrijskega ustavnega zakona, v katerem se Avstrija zavzema za jezikovno in kulturno raznolikost, ki prihaja do izraza v avtohtonih narodnih skupnostih, ter da je potrebno skrbeti, varovati in podpirati jezik, kulturo ter obstoj teh narodnih skupnosti, ter da Avstrija v preteklosti tega ni vedno spoštovala. Avstrijski predsednik je še dejal, da je Koroška posebna dežela, ki na poseben način združuje Avstrijo in Slovenijo, v njej pa že več stoletij živijo Korošci slovenskega in nemškega maternega jezika. »Slovenska narodna skupnost je samoumevni del Koroške in Avstrije,« je dejal.

Slovenski predsednik Borut Pahor je v svojem govoru v Celovcu med drugim spomnil, da je »v tej prekrasni dvorani grbov svoj dom našel knežji kamen. Dolga, dolga stoletja predstavlja mogočen simbol. Na njem so voditelji prisegali v slovenščini, kasneje v nemščini. Nima vsak narod takega kamna, da bi zidal na njem. Naša naroda si ga delita in ga imata oba.« Pahor je tudi opozoril, da so marsikatere zaveze iz Avstrijske državne pogodbe še neizpolnjene. »Koroški Slovenci upravičeno pričakujejo hitrejši napredek pri njihovem izpolnjevanju, zlasti na področju jezika. Kot je dejal odlikovanec obeh držav, gospod Florjan Lipuš: “Z jezikom smo ali nismo, z jezikom bomo ali ne bomo.”«

Pahor je svoj govor zaključil v znamenju optimizma. »Tu, kjer smo doma Slovenci in Avstrijci, živimo lepo življenje, urejamo si ga sami, po svojih željah in predstavah, in skupaj. To je najboljša Evropa, kar jih je kdaj bilo. Evropa, ki nam omogoča biti to, kar smo.

Preteklosti ne moremo spreminjati, lahko pa spreminjamo prihodnost. Sreča je na strani pogumnih.«