Sindikati in politika složni za manjšinske oddaje RAI in čezmejno sodelovanje

Politična srenja Furlanije - Julijske krajine, ne glede na politično barvo, podpira predloge krajevnih sindikatov v okviru oblikovanja nove koncesije med predsedstvom italijanske vlade in državno radiotelevizijo RAI za oddaje v slovenskem in furlanskem jeziku, ki ne predstavljajo samo servisa za ti dve narodni skupnosti, ampak so obogatitev tako za družbo RAI kot za celotno krajevno skupnost, pa tudi za širše čezmejno območje FJK, Slovenije in Hrvaške. To je sporočilo današnje (31. oktobra) dopoldanske tiskovne konference v Novinarskem krožku v Trstu, kjer so predstavili tako vsebino osnutka nove pogodbe o opravljanju storitev RAI, ki ga predlaga večina v okviru parlamentarnega odbora za nadzor nad radiotelevizijskimi službami, kot tudi predloge sindikatov glede oblikovanja novih koncesij za oddaje v slovenskem in furlanskem jeziku.

Predstavniki sindikatov Ingrid Stratti (Assostampa), Jan Leopoli (Slc Cgil), Cristian Cociancich (Fistel Cisl) in Carlo Morello (Uilcom Uil) so poudarili, da je parlamentarni odbor za nadzor RAI sprejel nekatere predloge, ki so bili izneseni na letošnji majski konferenci, ki je potekala v Novi Gorici in je bila posvečena ravno tem problematikam. Gre predvsem za obvezo zagotovitve pogojev za zaščito priznanih jezikovnih manjšin ter za zagotovitev, da bi imeli televizijski signali programov v manjšinskih jezikih enako kakovost kot tisti za najpomembnejše kanale RAI, dalje da bi se radijski programi v manjšinskih jezikih oddajali tudi s pomočjo nove tehnologije DAB ter da bi v luči čezmejnega sodelovanja ponovno predvajali tudi radijske programe tujih postaj, ki so pomembni za manjšine, tako kot se že dogaja za televizijske programe. Na koncu osnutek pogodbe predvideva tudi digitalizacijo avdiovizualnega arhivskega gradiva oddaj, ki so bile narejene za jezikovne manjšine. Omenjeno se nahaja tudi v predlogih za novi koncesiji za oddaje v slovenščini oz. furlanščini, ki zapadeta danes in ju bodo verjetno podaljšali za šest mesecev. Za Slovence se predlaga letna količina 4517 ur radijskih in 208 ur televizijskih oddaj v slovenščini in 1667 ur radijskih oddaj v italijanščini, za Furlane pa letno 150 ur radijskih in 40 ur televizijskih oddaj v furlanščini, katerim se dodaja še 48 ur radijskih in 60 ur televizijskih informativnih oddaj v tem jeziku. Poleg tega se predlaga tudi zagotovitev oddajanja v video streamingu za neposredne radijske prenose na platformi RaiPlay ter usposabljanje specifičnih profilov za uporabo spleta. Za vsako od obeh skupnosti pa se predlaga ustanovitev paritetne komisije med oddelkom za založništvo pri predsedstvu vlade, Deželo FJK in družbo RAI, ki naj skrbi za preverjanje programiranja radijskih in televizijskih oddaj ter za pravilno in pregledno uporabo temu namenjenih finančnih sredstev.

Predlogi sindikatov so naleteli na odobravanje krajevne politike, saj so jih podprli številni prisotni deželni svetniki in parlamentarci vseh političnih taborov, prav tako tudi deželni predstavniki sindikatov ter predstavniki čezmejnih sindikalnih organizacij med FJK in Slovenijo ter FJK in Hrvaško, pa tudi predstavniki novinarskega sindikata Assostampa, Novinarskega krožka in deželne novinarske zbornice ter Italijanske unije, krovne organizacije italijanske narodne skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem. Prevladalo je prepričanje, da krepitev oz. promocija oddaj v manjšinskih jezikih in čezmejnih oddaj ne prinaša koristi le manjšinskim skupnostim, ampak celotnemu prebivalstvu, zato predstavlja dodano vrednost.