Sedemdeset let informira, kulturno bogati in povezuje

Dne 3. oktobra 1950 je začel izhajati štirinajstdnevnik Matajur. V prvi številki je pisalo: »S tem časopisom hočemo mi, ki smo sinovi ljudstva, pokazati, da nismo pozabili na veliko bedo, ki vlada po naših dolinah, čeprav smo zamenjali koš in kosir za pero in knjigo, da nismo pozabili, kako težko si moraš služiti svoj vsakdanji kruh.« Časopis Slovencev na Videmskem je začel leta 1974 po nekajmesečnem premoru spet izhajati z naslovom Novi Matajur. Leta je 1985 postal tednik in je lani praznoval sedemdeset let. Zaradi pandemije se je praznik zgodil šele v petek v Slovenskem kulturnem domu v Špetru.

»Praznujemo, ker smo prepričani, da odigrava Novi Matajur pomembno vlogo,« je predsednik založnika, Zadruge Novi Matajur, Rudi Pavšič, uvodoma izjavil polni dvorani špetrskega središča. Z glasbenimi intermezzi je prisotnim postregel duo, ki sta ga sestavljala Fanika Coren na čelu in Matteo Parillaud na diatonični harmoniki.

Odgovorni urednik Miha Obit je opredelil tri glavne funkcije, ki jih je časopis opravljal že od ustanovitve: informativno, kulturno in povezovalno. Poleg informiranja je tednik Slovencev na Videmskem podprl prebivalce predvsem Nadiških dolin pri spoznavanju lastne kulture in tradicij. Bralci so se naučili pisane besede in se približali knjižnemu jeziku. Povezovalna vloga pa temelji na krajevni dimenziji, ki izhaja iz ljubezni do slovenske besede in kulture, kot tudi na širšem pogledu, saj je redno izhajanje časopisa dalo Slovencem na Videmskem možnost, da izrazijo svoj pogled na to, kar se dogaja v svetu, ki jih obdaja. »Danes, po enainsedemdesetih letih izhajanja, je skupnost Beneških Slovencev tudi po zaslugi našega časopisa pomemben del prebivalstva Furlanije – Julijske krajine in istočasno slovenskega naroda, tako da lahko rečemo, da po tej dolgi poti, ki se je začela pred sedmimi desetletji, in upajmo, da se bo še nadaljevala: smo še tu,« je občinstvo nagovoril Miha Obit.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.