»Še največje rezultate smo dosegli na Videmskem«

Vojna v Ukrajini ne bo tako prizadela slovenskih kmetov v Italiji, ker imajo druga tržišča, predvsem pa druge proizvode in drug način kmetovanja v primerjavi z večjimi kmetijami, večji problem utegne predstavljati podražitev energentov, kmetje pa se morajo soočati s še vedno trajajočimi že »zgodovinskimi« težavami. Kljub težavam pa obstaja precejšnja volja po delovanju v kmetijstvu, saj se od tega da tudi lepo živeti, meni predsednik Kmečke zveze Franc Fabec.

Postopoma naj bi se poslavljali od pandemije, a je že prišla nova nadloga – vojna. Kaj to pomeni za kmetijstvo?

Za kmetijstvo pomeni predvsem porast cen primarnih dobrin, zlasti kar se tiče krmil in gnojil. Ukrajina je bila namreč skupaj z Rusijo ena izmed največjih izvoznic teh proizvodov, tako da se bodo predvsem večji kmetovalci – tu mislim na rejce in tiste, ki imajo velike obdelovalne površine – znašli seveda v stiski, ker bo pač primanjkovalo teh surovin. Seveda bodo po drugi strani cene na evropskem tržišču verjetno zelo narasle, kar bo verjetno pripomoglo, da se bodo nekatere kmetije, ker bodo prodajale po višjih cenah, okrepile.

Kaj pa to pomeni za povprečnega slovenskega kmeta v Italiji?

No, naše kmetijstvo se ne more primerjati s srednje velikimi kmetijami v Italiji, ki imajo veliko večje površine. Naše kmetije so veliko manjše in je seveda tudi proizvod, tržna niša drugačna, imajo drugačne odjemalce.

Torej ne bo udarilo tako močno po vaših kmetijah?

Mislim, da na naše kmetije ta kriza ne bo tako močno vplivala, ker imajo druga tržišča, predvsem pa druge proizvode in drug način kmetovanja kot velike kmetije, ki so dejansko industrijske kmetije.

Kaj pa podražitev energentov?

To pa bo velik problem. Energijo potrebujejo vse kmetije, že pred tem jim je predvsem v Italiji odjedla veliko dobička in s tem da se je energija podražila, bodo seveda kmetje primorani podražiti svoje proizvode, če bodo hoteli pač obdržati tisto maržo zaslužka, ki so jo imeli prej. Podražitev energije bo tako prišla do izraza predvsem pri kupni moči: kdor bo kupoval proizvod, ga bo seveda plačal dražje kot doslej.

Slovenski kmetovalci v Italiji v glavnem obdelujejo površine z omejenimi danostmi, poleg tega so večkrat podvrženi omejitvam zaradi prisotnosti režima zaščitenih območij Natura 2000. Se s tem v zvezi kaj spreminja?

Kmečka zveza je prisotna na hribovitih območjih, ki gredo od Trbiža do Milj. Govorimo o hribovitem območju, kjer ima kmetijska dejavnost že tako težave zaradi naravnih danosti. Kar se tiče drugih stvari, ki ustvarjajo dodatne težave, je predvsem tržaški Kras, kjer so območja Natura 2000 zelo negativno vplivala na razvoj predvsem obdelovalnih površin kmetij. To se odraža predvsem pri tistih, ki želijo začeti s kmetijsko dejavnostjo, pa tudi pri večjih kmetijah, ki imajo interes in možnost se širiti, vendar naletijo na veliko oviro pri Naturi 2000. Prav zaradi tega vlagajo v sosednjo Slovenijo, kjer je tudi Natura 2000, a jo drugače upravljajo in so pogoji ugodnejši.

S tem so verjetno povezani tudi drugi problemi. Že leta zagovarjate tudi pripravo masterplana za Kras ...

Masterplan je še ena druga zgodba, ki se je začela pri odškodnini za razlastitev zemljišč, ki smo jo Slovenci doživeli z gradnjo sinhrotrona v Bazovici. Zagotovili so nam načrt in financiranje kmetijske in turistične dejavnosti kot protivrednost za zemljo, ki so nam jo vzeli in seveda je ta stvar spet ostala na mrtvi točki. Tudi tu gre za potezo, ki ni bila v celoti uresničena. Treba je tudi povedati, da je zadnji masterplan, ki ga je pripravila Lokalna akcijska skupina Kras, tudi jasno pokazal, da na Krasu obstaja zelo velika volja po kmetijskih investicijah in širjenju kmetijske dejavnosti, predvsem pa, da je v tržaški pokrajini veliko mladih, ki bi želelo začeti s to dejavnostjo. Po mojem je bil masterplan zelo dobra raziskava, ki je pokazala, da je kmetijstvo na Tržaškem še zelo živo.

Samo na Tržaškem ali tudi drugje?

Če govorimo malo na splošno o območju, kjer je prisotna Kmečka zveza, mislim, da smo še največje rezultate dosegli na Videmskem, kjer je Kmečka zveza v zadnjih 20 letih dosegla izjemne rezultate: tam smo oživeli veliko kmetij in dokazali, da se s kmetijstvom lahko lepo živi.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.