Besede predsednika slovenske vlade Janeza Janše so znova izzvale slabo voljo med voditelji evropskih inštitucij. Tokrat je bila sporna napoved o zavračanju aganistanskih beguncev.
Janša je v nedeljo na Twitterju zatrdil, da EU ne bo odpirala nobenih evropskih humanitarnih oziroma migracijskih koridorjev za Afganistan. »Ne bomo dovolili, da se ponovi strateška napaka iz leta 2015. Pomagali bomo zgolj posameznikom, ki so pomagali nam med operacijo Nata. In članicam EU, ki varujejo našo zunanjo mejo,« je zapisal. V angleškem zapisu pa je zapisal: »Če se lahko ženske organizirajo in se borijo proti talibanom v nekaterih delih Afganistana, bi se morali tudi moški. Ni naloga EU ali Slovenije pomagati in vzdrževat vse na planetu, ki bežijo, namesto da bi se borili za svojo domovino.«
#EU ne bo odpirala nobenih evropskih “humanitarnih” oziroma migracijskih koridorjev za #Afganistan. Ne bomo dovolili, da se ponovi strateška napaka iz l. 2015. Pomagali bomo zgolj posameznikom, ki so pomagali nam med operacijo #NATO. In članicam EU, ki varujejo našo zunanjo mejo. pic.twitter.com/fyZB5XFhZh
— Janez Janša (@JJansaSDS) August 22, 2021
Predsednik Evropskega parlamenta se je na Janševe besede odzval že v nedeljo v pogovoru za televizijo Rai News 24 ob robu svojega nastopa na katoliškem srečanju Miting Rimini. V Sassolijevem kabinetu so odziv na Janševe besede objavili tudi na strani Evropskega parlamenta: »Slovensko predsedstvo ne more govoriti v imenu Evropske unije glede Afganistana,« je opozoril Sassoli, ki je predsednika slovenske vlade pozval, naj o tem razpravlja z evropskimi institucijami. »Naše institucije si prizadevajo ugotoviti, kakšna solidarnost bi bila potrebna za vse, ki jih ogroža novi afganistanski režim, in ne le za Afganistance, ki so sodelovali z nami. Vse države članice se počutimo vpletene v situacijo v Afganistanu in jasno je, da moramo pokazati solidarnost,« je še dejal Sassoli.
Besede Janeza Janše so sicer znova razkrile, da EU nima enotne migrantske politike. Ob preobratu v Afganistanu so se znova pokazale razpoke med zagovorniki sprejemanja in zagovorniki drugačnih rešitev. Vmesni predlog je podal tudi visoki predstavnik za zunanjo politiko EU Josep Borrel, ki je omenil možnost »začasne« mednarodne zaščite za ljudi iz Afganistana. Zlasti na desnici pa predlagajo, naj EU raje financira sprejemanje v drugih državah, kot sta Turčija ali Pakistan. V tej smeri se je včeraj oglasil tudi vodja Lige Matteo Salvini.
Več v jutrišnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.