»S prekinitvijo likvidacije se je kredibilnost skupine povečala«

Jutri ob 18. uri se bodo v Kulturnem domu v Gorici zbrali delničarji KB Delniške Družbe S.p.A. (nekdanje KB1909). Tem bo bilanco za leto 2023, ki jo je nadzorni svet holdinga že odobril, predstavil predsednik upravnega sveta Boris Peric. Slednji nam je potrdil, da bo bilanca za lansko leto šestič zapored pozitivna, potem ko je družba med letoma 2011 in 2017 vsako leto beležila negativne rezultat.

Leta 2022 je dobiček skupine znašal 650.542 evrov, kaj pa v letu 2023?

Bilanca je bila tudi lani pozitivna. Rezultat je relativno visok oziroma v skladu s tem, kar smo napovedovali v prejšnjih letih, in sicer dobiček znaša 3.550.039 evrov. Kapital družbe se je tako dvignil z 8.816.422 na 12.366.461 evrov.

Lani ste na skupščini napovedovali, da bo kapital leta ob koncu leta 2023 znašal več kot 10 milijonov evrov. Ste presegli pričakovanja?

Drži, gre za nekoliko višji kapital od tega, kar smo napovedovali.

Čemu gre pripisati ta presežek?

Trem zadevam. Prvič dividendam, ki smo jih prejeli od odvisnih družb. Nato smo prevrednotili naložbo v Mipotu, ki ima dobre rezultate. Tretji element pa je zapiranje pozicij z bankami, katerim smo predčasno plačali terjatve in na osnovi plana prestrukturiranja dosegli določene popuste. En faktor izhaja torej iz izrednega poslovanja, ostala dva pa sta izredna in spadata k realizaciji plana prestrukturiranja, ki je še v teku.

Če smo bolj konkretni, med omenjene faktorje spada prodaja KB centra tako družbi Alpe kot zasebnikom, kajne?

Tako je. Prodali smo še zadnji del KB centra in tako realizirali kapitalski dobiček z banko. Glavni del KB centra smo prodali družbi Alpe, del nepremičnine je kupilo Slovensko deželno gospodarsko združenje, še en del so kupili zasebniki. Celotna nepremičnina KB centra je bila tako oddana.

Konec septembra bosta minili dve leti, odkar ste prekinili stanje likvidacije. Lahko povemo, da je bilo lansko leto torej prvo, v kateri je družba spet poslovala »normalno«?

Lahko. To se po eni strani pozna v rezultatu, po drugi v normalizaciji odnosov z našimi stakeholderji, v glavnem z bančnim sistemom. Danes imamo še samo dve banki, do katerih imamo obveznosti. Poleg tega bi izpostavil tudi dejstvo, da odvisne družbe normalno poslujejo.

Na lanski skupščini ste tudi povedali, da bo z normalizacijo poslovanja prišlo do investicij hčerinskih podjetij.

Z normalizacijo se je spremenil odnos do dobaviteljev in do kupcev. Predvsem pri večjih podjetjih, kot sta Mipot in Distriest, je normalizacija pomembna, saj, če imaš lastnika v likvidaciji, lahko obstaja problem potencialne zamenjave lastnika. S prekinitvijo likvidacijskega postopka se je tudi kredibilnost podjetja povečala, boljši je odnos z bančnim sistemom. Ustvari se normalno razmerje s stakeholderji oz. z dobavitelji, strankami, bankami. Nekatera podjetja pa tudi redno vlagajo. Vacuum-tech je vložil večji znesek za nov stroj, Transmedia je tudi z denarjem iz sklada za nacionalno okrevanje in odpornost obnovila hladilne naprave v Tržiču.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.