S pomenljivo gesto se je zgodil premik iz slepe ulice

Na tržaški prefekturi se je srečanje včeraj nekoliko zavleklo, dosti je bilo besed, katerim – si nadejamo – bo sledilo ravno toliko dejanj.

Predsednika Borut Pahor in Sergio Mattarella sta prisluhnila predstavnikom slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji, ki so se jima najprej zahvalili za pomoč pri premiku postopka za vračanje Narodnega doma – ta je bil predolgo ustavljen na slepem tiru – ter za simbolno, spravno gesto, ki sta jo opravila na tem koncu.

»Današnji dan je zabeležil še en primat, ki ga je izpostavil sam predsednik Pahor – bilo je namreč prvič, da sta se dva predsednika države srečala z zastopniki narodnih skupnosti, ki tu živita,« je včeraj poudaril italijanski poslanec v slovenskem parlamentu Felice Žiža, ki je s predsednikom Obalne samoupravne italijanske skupnosti (CAN Costiera) Albertom Scherianijem in predsednikom Italijanske unije Mauriziom Tremulom zastopal italijansko skupnost v Sloveniji, medtem ko so slovensko v Italiji predstavljali senatorka Tatjana Rojc ter predsednika obeh krovnih organizacij Ksenija Dobrila (SKGZ) in Walter Bandelj (SSO).

Dobrila je predsednikoma (poleg njiju so jim prisluhnili še oba zunanja ministra Anže Logar in Luigi Di Maio, italijanska notranja ministrica Luciana Lamorgese in ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch) omenila, »da tkemo niti miru in sožitja z italijansko narodno skupnostjo in da nas združujejo ista vprašanja o šolstvu, medijih, kulturnih centrih in uporabi jezika v javnosti, na primer.« Bandelj je k temu dodal dobro sodelovanje med skupnostma tudi na področju izvajanja evropskih projektov.

Slovenski sogovorniki so se seveda zaustavili zlasti pri vprašanju politične participacije in zagotovljenega predstavništva. »Ko bi zmanjkal predstavnik v rimskem senatu ali poslanski zbornici, bi bil to vulnus za demokracijo.

Prizadevamo si k demokratični rasti države,« je dodala Dobrila in opozorila na pomembne besede, ki jih je nato izrekel italijanski predsednik – simbolnim dejanjem morajo slediti tudi praktična, tista, ki jih je treba vsakodnevno uresničevati.

Obisk je bil po oceni poslanca Žiže temeljni kamen na poti prijateljstva, ki povezuje obe državi. »Gre za utrditev zgodovinskega spomina, ki ga ne gre brisati, vendar je treba živeti sedanjost in gledati na prihodnost v duhu svobode, miru, prijateljstva in sodelovanja.« Trojica italijanske narodne skupnosti v Sloveniji (pa tudi na Hrvaškem) je izpostavila pomanjkanje vladnega organa, ki bi skrbel za njihova vprašanja in potrebe. »Predlagal sem, tako kot sem že Di Maiu, da bi v italijanskem parlamentu uvedli neko komisijo ali odbor – ministrstva ne potrebujemo –, ki bi bil referenčen za našo skupnost v Sloveniji in na Hrvaškem.«