S Kvirinala rdeča luč za odvzem odlikovanja Titu

Z odvzemom državnega odlikovanja jugoslovanskemu predsedniku Titu se močno zatika in morda iz tega ne bo nič. Poslanska komisija za ustavna vprašanja je namreč zamrznila postopek za spremembo zakona iz leta 1951, ki izključuje možnost preklica priznanja pokojnemu odlikovancu. In to kljub temu, da je desnosredinska večina pred nekaj dnevi odobrila zakonski predlog, ki bi odprl pot posthumnemu odvzemu odlikovanja vsem, ki so zagrešili krute zločine proti človeštvu.

Poslanska komisija se je tako odločila po kratkem sporočilu na spletni strani predsedstva republike, »da so odlikovanja vezana na življenje odlikovanca in zapadejo z njegovo smrtjo. Ni mogoče podeliti spominskih odlikovanj.« Gotovo torej ni naključje, da zastoj v parlamentarni komisiji sovpada s pojasnilom Kvirinala.

V Demokratski stranki so prepričani, da pojasnilo predsedstva republike izpodbija pravne temelje za odvzem odlikovanj umrlim in da dejansko ni več pogojev za sprejetje tega zakona. Strankama Bratov Italije in Ligi, ki se najbolj zavzemata za preklic priznanja jugoslovanskemu voditelju, je zmešalo štrene tudi dejstvo, da so demokrati zahtevali odvzem vseh takšnih ali drugačnih odlikovanj Benitu Mussoliniju in italijanskim vojnim zločincem. Pomembno vlogo pri tej zadevi je igrala slovenska senatorka Tatjana Rojc, ki sta ji pri tem pomagala tržaška zgodovinarja Gorazd Bajc in Borut Klabjan. Posredovala sta ji seznam zločinov italijanske vojske na tleh nekdanje Jugoslavije, v Grčiji, Albaniji in Afriki. »Skupaj s kolegom Dariom Parrinijem sva bila v stalnem stiku s kolegi v poslanski zbornici, ki so spremljali postopek. Upam, da bo sedaj tega konec, saj parlament ni sodišče, ki bo razsojalo o zgodovini,« je za Primorski dnevnik povedala senatorka Rojc.