Rumiz je zlezel na streho

Tržaški novinar in pisatelj Paolo Rumiz je nedavno pandemijo preživel v rojstnem mestu in pisal dnevnik, ki ga je objavljal v časopisu La Repubblica. Svoja dnevniška doživetja je Rumiz strnil v knjigo Il veliero sul tetto (Jadrnica na strehi), ki je pravkar izšla pri založbi Feltrinelli. In od kod tak naslov? Rumiz je v bistvu skoraj vsak dan po strmih in ozkih stopnicah zlezel na streho stanovanjske hiše, kjer prebiva, in od tam opazoval ne samo svet okrog sebe (iz strehe se vidi morje), ampak tudi svoj notranji svet, ki je v času koronavirusa dobil svojo posebno podobo, kot najbrž svet vsakega od nas v času karantene oz. samoizolacije.

Rumiz pa ni cele dneve stal na strehi in opazoval morje in mesto, dnevno je komuniciral s sorodniki, prijatelji in znanci širom po svetu, ki so mu pripovedovali o tem, kako doživljajo življenje, ko se ti to obrne na glavo. Včasih tudi z bralci dnevnika La Repubblica, ki so mu pošiljali pisma po elektronski pošti. »Vrata mojega stanovanja so se med pandemijo spremenila v mejo,« ki jo nisi smel prečkati, je zapisal pisatelj. Doma se je med drugim naučil peči kruh in si pripravljal jedi iz različnih držav, s katerimi je podoživljal svoja potovanja.