Odkritje, da je mafijski skesanec Vincenzo Scarantino speljal sodnike na stranski tir, ni prispevalo k razjasnitvi ozadja umora sodnika Paola Borsellina kot tudi ne k odkritju »prefinjenih umov«, ki so stregli po življenju Giovanniju Falconeju. Oba atentata sta se pripetila pred 30 leti, Borsellino in njegovo spremstvo (med policisti je bil tudi Miljčan Eddie Walter Cosina, ki se mu bodo v Trstu in Miljah poklonili danes), so umrli leta 1992 na današnji dan, 19. julija.Ozadje ostaja nejasno, čeprav se zdi neizpodbitno, da zločina nista maslo mafije (Cosa nostra je imela zaradi teroristične ofenzive samo škodo in je poniknila, ko je po aretaciji Riine krmilo prevzel Bernardo Provenzano), ampak sta bila zasnovana v drugih okoljih. Svečanosti ob obletnicah umorov so vse bolj formalistične in tistih, ki še vztrajajo v iskanju resnice, je vse manj. Vprašanje, kdo je dejansko naročil atentata na Falconeja in Borsellina ter kdo je oviral preiskavo, ki je bila vse prej kot natančna, po tridesetih letih še nima odgovora.
Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku