Referendumski debakel, rekordno nizka udeležba

Samo 20,9 odstotka volilnih upravičencev se je včeraj odzvalo na klic na volišča, da bi se izjasnili glede petih razveljavitvenih referendumskih vprašanj o pravosodju. Za veljavnost referendumov bi morala glasovati več kot polovica volilnih upravičencev: ker se to ni zgodilo, ostaja pravosodni sistem nespremenjen. Med temi, ki so glasovali, je večina podprla razveljavitev zakona Severino (54,1 %), omejitev uporabe pripora (56,3 %), ločevanje karier sodnikov in javnih tožilcev (75 %) in prevetritev sistema ocenjevanja strokovnosti pravosodnih funkcionarjev (73 %) ter njihovih kandidatur za Visoki pravosodni svet (CSM), za katero je glasovalo 73 odstotkov udeležencev.

V občinah, kjer so glasovali tudi za župane in za obnovo občinskih svetov, je za referendume glasovalo nekaj več volilnih upravičencev, sicer pa je bilo tudi tam veliko takih, ki so dvignili glasovnice za lokalne volitve, referendumske pa so odklonili.

Za referendum so podpise zbirali pri Ligi in radikalcih, naposled pa je referendumsko pobudo vložilo pet deželnih svetov, kjer vlada desna sredina. V tednih pred glasovanjem v javnosti ni bilo velike debate o referendumu. Niti tisti, ki so si zanj prizadevali, niso izkazali posebnega elana. Rekordno nizka volilna udeležba zato ni presenetljiva.

Od leta 1946 se je v Italiji zvrstilo 67 razveljavitvenih referendumov, nekateri so bili prelomnega značaja, denimo tisti o ločitvi (1970) in splavu (1981). Na prvem je bila volilna udeležba 87,7-odstotna, na drugem skoraj 80-odstotna. Do včerajšnje porazne udeležbe je bila najnižja tista iz leta 2009, ko je za razveljavitev nekaterih določb o volilnem sistemu glasovalo le 23 % upravičencev.