Današnji državni praznik v Italiji je bil ustanovljen v spomin na referendum, na katerem so se 2. in 3. junija 1946 Italijanke in Italijani odločali med republiko in monarhijo. Prevladala je republika, ista dneva so volivci tudi izvolili ustavodajno skupščino, ki je oblikovala novo italijansko ustavo. Stopila je v veljavo 1. januarja 1948 in je še danes temeljna državna listina. Za republiško ureditev Italije se je odločilo dvanajst milijonov volivk in volivcev, za kraljevino (Umberto Savojski je moral po referendumu v izgnanstvo) pa jih je bilo nekaj več kot deset milijonov. Jasna razlika, štetje glasov je vseeno potekalo zelo počasi, ker so monarhisti opozarjali na domnevne goljufije. Prvič so na volišča lahko šle ženske.
Na referendumu niso glasovali pripadniki nemške in ladinske skupnosti (Južna Tirolska še ni bila sestavni del Italije, to je postala leto kasneje), kot tudi ne tržaški in goriški Slovenci, saj sta bili območji Trsta in Gorice takrat še pod anglo-ameriško vojaško upravo. Volilne pravice niso imeli niti begunci, ki so ravno takrat zapuščali Istro. Pač pa so se referenduma udeležili Slovenci v videmski pokrajini, kjer je republika (63 % glasov) pregazila monarhijo (37 %).