Rdeča luč za hrvaški prošek in slovenski balzamični kis

Konec leta 2020 je v Italiji, zlasti v Modeni, ki je znana po svojem balzamičnem kisu, završalo, potem ko je Slovenija Evropski komisiji posredovala svoj pravilnik o kakovosti kisa, po katerem bi kot balzamični kis prodajali vsak ocet, ki mu je dodan katerikoli sadni sok ali mošt. Nemudoma se je oglasil Konzorcij za zaščito balzamičnega kisa iz Modene (ABM), ki je Slovenijo obtožil izigravanja pravil, čeprav v Ljubljani nihče ni nameraval kupcev prepričevati, da je v steklenicah, na katerih bi pisalo »balzamični kis«, ocet iz Modene. Prodaja balzamičnega kisa namreč ni v ekskluzivni domeni Modene, težava nastane, če imenu tega izdelka dodajo oznako »iz Modene«. Pa vendar.

Po včerajšnjem sprejetju reforme predpisov, ki regulirajo zaščito izdelkov z geografskimi označbami za vino, žgane pijače in kmetijske izdelke, je bilo od nekaterih evroparlamentarcev - zlasti od Italijana Paola De Castra (DS,S&D), ki je bil tudi poročevalec reforme, in ligašice Elene Lizzi (I&D) - slišati zmagoslavne proglase o tem, kako bodo nova, strožja pravila, preprečila raznovrstne primere, kakršen je zgoraj opisani ali pa italijansko-hrvaško »pravdanje« zaradi prošeka, hrvaškega vina s povsem drugačnim okusom in zgodovino od »italijanskega« prosecca (čigar zgodba ima tudi dolgo brado, kot je dobro znano na Proseku in nasploh na Tržaškem, a to je že druga zgodba).

Za reformo je glasovalo 520 evroposlancev, proti jih je bilo 19, vzdržanih pa 64, s čimer je bilo po dveh letih dela in usklajevanja sprejeto »prvo enotno besedilo o evropski kakovosti«, je po glasovanju dejal De Castro, ki je ob tem poudaril, da izdelki z geografsko označbo dvigujejo vrednost kmetijskega sektorja. Izdelki z geografsko označbo so trenutno na trgu Evropske unije težki 80 milijard evrov.

Z reformo, ki bo stopila v veljavo aprila, po objavi v uradnem listu, bodo konzorciji za zaščito tega ali onega izdelka z geografskim poreklom, kot je denimo ABM, ki se »bori« za zaščito modenskega balzamičnega kisa, imeli več besede. Zaščita izdelkov z geografsko označbo bo po novem mogoča tudi na spletu, je naznanil De Castro, da spletne strani ne bodo več zlorabljale raznih oznak, ki zagotavljajo izvor in kakovost posameznih izdelkov.

Reforma prinaša tudi spremembe o uporabi oznak za geografsko poreklo: te je pogosto najti tudi na artiklih, ki imajo med sestavinami katerega izmed izdelkov z geografskim poreklom, recimo zamrznjena pica, na kateri je eden izmed številnih zaščitenih sirov. Po novem bo določeno tudi, kolikšen delež zaščitenega izdelka mora biti prisoten, da se lahko proizvajalec na embalaži »ponaša« z vsebnostjo izdelka z zaščitenim geografskim poreklom. Za objavo oznake geografskega porekla bodo proizvajalci morali imeti dovoljenje pristojnih konzorcijev, obvezna pa bo tudi navedba proizvajalca, od katerega so odkupili sestavino z geografskim poreklom. V paketu novosti je med drugim še skrajšanje časa, ki je potreben za registracijo izdelkov z geografskim poreklom ali zaščiteno geografsko označbo.