Na današnji dan pred 70 leti, 28. novembra 1954, je bila v Trstu ustanovna skupščina Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), ene izmed dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji. Med dvema starejše. Ksenija Dobrila ji ritem narekuje in vsebine usmerja od marca 2019. Ob jubileju smo predsednico povabili na intervju.
V 70 letih se je veliko spremenilo. Spremenilo se je tudi poslanstvo SKGZ?
SKGZ je nastala v nemirnih družbeno-političnih časih. Oktobra 1954 je bil podpisan Londonski memorandum, zaključilo se je prvo povojno obdobje, Svobodno tržaško ozemlje je prešlo pod italijansko upravo. V zadnjih sedmih desetletjih se je spremenil svet, spremenil se je naš prostor z nastankom in izginotjem državnih tvorb, spremenila se je narodna skupnost, spremenila sta se vloga in poslanstvo SKGZ. Ni se pa spremenil razlog za obstoj naše organizacije - ohranjati in krepiti slovenski jezik in kulturo ter posledično utrjevati slovenski poselitveni prostor na zahodni meji narodnega telesa.
Poleg rojstnega dne ima SKGZ še druge razloge, da danes praznuje?
Že takoj po osvoboditvi leta 1945 so naši ljudje začeli vzpostavljati organizacijsko mrežo, ki bi se zoperstavila asimilacijskim pritiskom. V začetku 50. let so kulturne in gospodarske sredine začutile potrebo po ustanovitvi organizacije, ki bi usklajevala družbeni položaj Slovencev v Italiji in nagovarjala ključne institucionalne odločevalce. Od svojega nastanka dalje je SKGZ nastavila skelet manjšinske civilne družbe, ki je v svoji osnovi še danes zelo živa in dejavna. To je dober razlog za praznovanje!
Celoten intervju v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku