»Psiholog pacienta ne sodi«

Pogovor je nastal tudi zaradi novoletnega severnega sija nad Švedsko. Tanja Valentič ga je fotografirala, delila na družbenem omrežju in vzbudila novinarjevo pozornost. Ob dveh skodelicah čaja se je tako odvil pogovor o potovanjih. Zlasti o potovanju v sebe. Valentič je namreč psihologinja. Stranke, s katerimi se pogovarja v več jezikih, sprejema sredi Trsta, dela pa tudi v šoli Ad Formandum v Gorici.

Kako pomembno je, da s psihologom govoriš v svojem maternem jeziku?

To je najboljša možnost. Besede, ki jih uporabljamo, nosijo pomene, ki so povezani s kulturo, iz katere izhaja jezik. Če v pogovoru prevajaš, kar misliš, se pomen besed lahko spremeni. Zato je zelo pomembno, da psiholog pozna jezik in kulturno ozadje pacienta, ki je pred njim.

Za zamejce je torej dobro, da izberejo zamejskega psihologa?

Seveda.

Kaj pa dejstvo, da smo razmeroma majhna skupnost, kjer se vsi poznamo?

Lahko se seveda zgodi, da se za nekoga takoj izve, da hodi k psihologu. Pride do stigme.

Ne samo to. Greš k psihologu zaradi duševnih težav, ki ti jih povzroča nekdo, ta nekdo pa je morda dober prijatelj psihologa ...

Tudi.

Se vam je že zgodilo?

Zgodilo se je, da so se pacienti poznali med sabo. A važno je vedeti, da psiholog pacienta ne sodi. Ne glede na to, kaj si misli o njem, mu pomaga. Zato je ključno, da se ljudje tega zavedajo in da so v pogovoru čim bolj odkriti in da psihologu zaupajo.

V katerih jezikih se pogovarjate s svojimi strankami?

V italijanščini, slovenščini, angleščini in bolje bi bilo, da se naučim malo bolje srbščine oz. hrvaščine. Strank, ki govorijo hrvaško oz. srbsko, je veliko.

Bi vaše delo potekalo drugače, če ne bi delali v obmejnem mestu?

Bi, ja. Pri mojem delu je pomembno, da pravilno interpretiraš, kar ti nekdo pove. Če nekdo pripada kulturi, ki je drugačna od tvoje, se ti morda kakšno njegovo obnašanje zdi čudaško, medtem ko je za njega povsem normalno. To, da živimo v tem prostoru, ki je tako mešan, je za naš poklic dobro, ker se bolje zavedamo, kako pomembno je, da si odprtih pogledov, da razumeš razlike.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.