»Protestiramo, zahtevamo in znamo biti neprijazni«

Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju je bil prvič ustanovljen leta 1923, takrat še kot Klub slovenskih koroških akademikov na Dunaju. Ob ustanovitvi še ni imel lastnih prostorov, srečanja so se zato odvijala v korekturni sobi češke tiskarne, v petem dunajskem okraju. V prvih letih obstoja je Klub imel pevsko, tamburaško in dramsko skupino, poleg nedeljske šole. S sodelovanjem dunajskih Čehov so tudi izdajali »Koroškega Slovenca«.

Leta 1941, po napadu nacistične Nemčije na Jugoslavijo, so nacionalsocialisti prepovedali vsa še obstoječa slovenska društva, s to prepovedjo je bil tudi ukinjen Klub slovenskih koroških akademikov. Po koncu druge svetovne vojne, leta 1946, je bil Klub ponovno ustanovljen, sicer še vedno brez lastnih prostorov. Srečanja so se odvijala v kavarnah, kar je znatno omejilo možne dejavnosti.

Leta 1961 se je Klub preimenoval v Klub slovenskih študentov na Dunaju in se istočasno preselil v novo ustanovljeni študentski dom Korotan. Leta 1971 je Klub končno dobil lastne prostore, v sedmem dunajskem okraju, na naslovu Mondscheingasse 11, kjer ima še danes sedež. V prostorih ima sedež tudi knjižnica Kluba, ki je preko platforme COBISS del Slovenske knjižnične mreže. S približno 6000 knjižnimi enotami je največja samostojna knjižnica s slovenskim gradivom na Dunaju.

O trenutnem stanju in dejavnostih Kluba smo se pogovorili s trenutno predsednico, Ano Grilc, devetnajstletno študentko, po rodu s Koroške. Izobražuje se na pedagoški smeri v likovni vzgoji, filozofiji in psihologiji. Predsedstvo kluba je prevzela jeseni leta 2017.

Za uvod nekaj besed o dejavnosti Kluba.

»Klub deluje na kulturni in politični ravni. Običajni teden v klubu zgleda tako, da se v ponedeljek odvijata tečaja slovenščine (ponujamo tako začetniški kot nadaljevalni tečaj). V torek se za rdečimi vrati (mišljena so rdeča vhodna vrata Kluba) sestane odbor in seja lahko traja tudi tri ali štiri ure. Nikoli nam še ni zmanjkalo tem za pogovor. V sredo vadi zbor kluba slovenske uporniške pesmi. Na ta dan je odprta tudi knjižnica. Naj k temu dodam, da je naša knjižnica tudi največja samostojna slovenska knjižnica na Dunaju. V četrtek mirujemo. (Ali pa tudi ne. Odvisi od tedna in količine dela.) Petek ali tudi »klubski petek« je namenjen prireditvam. Pogosto organiziramo predavanja, predstave, branja, filmske večere itd. Če pa kdaj presenetljivo nimamo nobenih načrtov, se klubaši in klubašinje s prijatelji kluba enostavno družimo ob pijači in glasbi »djane youtube«. To seveda pomeni, da je treba v nedeljo prostore pospraviti in počistiti...

Poleg tedenske rutine imamo tudi večje projekte. Na primer »Antifašistično zimo« in »Feministično pomlad«. V sklopu »antifašistične zime« posvetimo celotni mesec januar prireditvam na temo antifašizma. Letos je naša novo ustanovljena lutkovna skupina »KlubLutke« prvič nastopila ob koncu projekta s predstavo »Veliki briljantni valček« avtorja Draga Jančarja. »Feministična pomlad« sledi isti zasnovi. Pomembno nam je, da v sklopu tega projekta nudimo ženam, ki so pogosto slabo zastopane in spregledane, možnost biti v središču pozornosti. Spomladi se intenzivno ukvarjamo s temami kot so feminizem, neenakopravnost in izzivi LGBTIQ+ community. Tudi letos bomo skozi cel mesec maj klubske prostore izkoristili za otvoritve, koncerte in predavanja pogumnih in zanimivih žena.

Klub pa je tudi predvsem kritična in neodvisna ustanova. Ukvarjamo se s (manjšinsko) politiko; oglasimo se in prevzamemo besedo, če vidimo, da se dogajajo nepravičnosti ali če nam je katera tema pomembna. Protestiramo, zahtevamo, znamo biti neprijazni in poskušamo dati glas tistim, ki so v političnih pogovorih pogosto pozabljeni.«

Celotni intervju lahko preberete v nedeljskem Primorskem dnevniku.