Prosto po Proustu z Jankom Petrovcem

Janko Petrovec (1971) je dopisnik Radiotelevizije Slovenija iz Rima. Je tudi prevajalec leposlovnih del (zlasti iz italijanščine) in avtor knjige Karantena. Rim, ki je letos izšla pri novomeški založbi Goga. Ob prehodu iz drugega v tretje tisočletje je bil dobrih deset let član igralskega ansambla Slovenskega stalnega gledališča v Trstu.

Katera je vaša največja odlika?

Najbrž delavnost.

Katero odliko najbolj cenite pri moškem?

Nič kaj rad ne delam razlik med pričakovanji, ki jih imam do moških in žensk. No, recimo: cenim, če si ne delajo problemov z izpadanjem las.

Katero odliko najbolj cenite pri ženski?

V resnici cenim isto tudi pri moških: da sprejmejo in spoštujejo svojo starost – katerokoli – in jo izkoristijo sebi v prid.

Katera je vaša največja šibkost?

Da v pogovoru z nerazumnimi ljudmi hitro izgubim potrpljenje.

Kaj najraje počenjate?

Najraje snujem zgodbe. To je najbolj prijetni del mojega dela. Nato pride snemanje in srečevanje ljudi in pisanje in montiranje, da bi na koncu zgodba postala izdelek, kar je pogosto naporno. Toda začetek, ko si zgodbo zamislim, je vedno prijeten.

Česa vas je najbolj strah?

Trenutno se najbolj bojim posledic, ki jih bo v družbi pustila epidemija.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.