Svet bo po vsej verjetnosti v prvi polovici prihodnjega desetletja dosegel mejnik segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo oziroma sredino 19. stoletja minulega tisočletja. To je prej, kot se je prvotno pričakovalo, in posledice bodo za človeštvo katastrofalne. Uničujoče nevihte in poplave ter vročinski valovi, ki bodo zdesetkali pridelke in povzročali smrtonosne suše, bodo nova normalnost. To dramatično napoved najdemo v šestem poročilu Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC).
Tudi če se bodo izpusti toplogrednih plinov, ki segrevajo planet, hitro zmanjšali, se stanje ne bo izboljšalo. V primeru, da bo segrevanje omejeno na 1,8 stopinje Celzija - kar je po mnenju nekaterih znanstvenikov optimističen scenarij -, bo sodeč po raziskavah polovica človeštva do leta 2100 izpostavljena življenjsko nevarnim podnebnim razmeram, ki bodo posledica hkratnih vplivov ekstremne vročine in vlage.
Politična strokovnjakinja organizacije Greenpeace Nordic Kaisa Kosonen je dodala, da so zahvaljujoč znanstvenikom, skupnostim in naprednim voditeljem po vsem svetu, ki leta in desetletja vztrajno napredujejo pri podnebnih rešitvah, kot sta sončna in vetrna energija, rešitve na dlani. Po njenih besedah pa do tja ne bomo prišli, če se ne bomo odrekli »podnebno uničujočim fosilnim gorivom«.
O posledicah vse hitrejših podnebnih sprememb pri nas smo zaprosili za mnenje dr. Živo Fišer z Univerze na Primorskem.
Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.