»Presenetljivo je, kolikim arhitektom po svetu Staro pristanišče buri domišljijo«

Živa Ljubec je rojena v Slovenj Gradcu. Diplomirala je iz arhitekture, doktorirala pa iz transdisciplinarne teme na presečišču znanosti, umetnosti in tehnologije. Obiskovala je tudi predavanja matematike. Bila je predavateljica na slovensko-angleški akademiji za vizualne umetnosti AVA v Ljubljani. Tu je oblikovala program Transmedialnost in teorija medijev. Eno leto je bila v Šanghaju. Danes živi v Trstu. Dela za visokotehnološko podjetje Amplituda s sedežem v Kopru in proizvodnjo na Kozini, kjer se ukvarjajo z robotiko, avtomatizacijo in ki med drugim izdeluje tudi opremo za tržaški Sinhrotron.

»Prišla sem iz Šanghaja, iz dvajsetmilijonskega megapolisa. Zgodi se namreč, da te nekdo zvabi tako daleč na drugo stran Zemlje, da se ti zdi, da si padel na drugi planet,« razloži med klepetom v Rojanu.

Kdo vas je zvabil na drugo stran planeta?

Mentor pri doktorski disertaciji, Roy Ascott. Je znan kibernetski umetnik, teoretik in vizionar. Povabil me je, naj mu pridem pomagat pri ustanavljanju in vodenju študijskega programa. Šlo je za presečišče znanosti, umetnosti in tehnologije. Takega vabila, pa čeprav na drugi konec sveta, ne moreš odkloniti.

Po enem letu ste se vrnili.

Vedela sem, da me tu čaka kariera v podjetju, ki se ukvarja z robotiko in novimi tehnologijami: področje, ki ga rada spremljam in ki me zanima. Začutila sem pa strah pred pomanjkanjem urbanega okolja. Ob vrnitvi sem opazovala slovensko Primorje. In ko sem omahovala na meji, sem odkrila, glej ga zlomka, da lahko dobi dvojno razsežnost, tako rekoč se lahko raztegne od Pirana do Devina, če le prestaviš svoje težišče.

To je presenetljivo, kajne?

Tega se zavedaš samo, če živiš v Trstu in od tu opazuješ celotno širino Tržaškega zaliva. Zdaj sem v centru in vendar na slovenskem govornem območju. Sem sem prej prihajala na sprehode in prireditve. Cene stanovanj so ugodnejše. Iskala sem prostorno stanovanje.

In ste ga našli?

V Ljubljani sem živela v Ferantovem vrtu, opečnatem kompleksu Edvarda Ravnikarja. V Trstu sem se zagledala v nekdanjo tovarno, prav tako opečnati Complesso Stock. Kot vsak arhitekt sem si zaželela »loft«. Kmalu sem srečala par dunajskih arhitektov, ki sta v istem kompleksu kupila stanovanje iz istega razloga. Poleg prostornosti je tudi svetlo, okna so velika, skoznje pa gledam platane.

Kaj menite o starem pristanišču?

Kot celoten Trst je zanimivo, pa čeprav nihče ne ve, kdaj se bo tam kaj razvilo. Presenetljivo je, kolikim arhitektom in študentom arhitekture po svetu ta prostor buri domišljijo, pa vendar njihovi idejni projekti niso vključeni v javno razpravo. Njihove ideje staro pristanišče naravno razširijo v mesto za njim, ga povežejo z Rojanom, da se lahko iz nekdanjega pristanišča razraste v urbano tkivo, pridobi širino, zadiha in zaživi.

Zakaj je Trst tako zanimiv?

Šanghaj je turbofuturistično mesto, urbanizem znanstvene fantastike. Tu ti je prihodnost podana že v sedanjosti, in ker o njej ne odločaš, lahko postaneš pasiven in nekako zaspiš. V Trstu pa o prihodnosti kar naprej razmišljaš.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.