Slovenci v Italiji bodo reforme, ki jih načrtuje desnosredinska vlada Giorgie Meloni, če bodo kdaj zagledale luč, občutili kot državljani in kot pripadniki manjšinske skupnosti. Dvojni vpliv torej, kot se je zgodilo z zmanjšanjem števila parlamentarcev in kot se ni zgodilo s spodletelim poskusom ukinitve enakopravnega parlamentarnega dvodomnega sistema. Decembra leta 2016 jo je predlagal Matteo Renzi, ki je spričo poraza na referendumu odstopil z mesta predsednika vlade.
Slovenska manjšina resnici na ljubo ni bila nikoli aktivno vključena v uspele in neuspele reforme političnega sistema zadnjih desetletij. Ker je Rim nikoli ni vprašal za mnenje (in vsakič ko je to storil, je bilo prepozno) in ker manjšinska politika ni znala (ali hotela) s svojimi stališči in predlogi vplivati na rimske odločitve.
Zgovoren je primer krčenja senatorjev in poslancev, ko bi lahko Slovenci s premišljeno ustavno-politično pobudo morda kaj dosegli. Reforme niso samo domena strank in senatorke Tatjane Rojc, temveč tudi manjšinskih krovnih organizacij in paritetnega odbora.