»Predstavništvo Slovencev v Rimu je problem«

Parlamentarno zastopstvo slovenske manjšine predstavlja problem, ki se ga vsekakor ne bo dalo rešiti z novimi volilnimi okrožji, temveč morda le z novim volilnim zakonom. V to je prepričan poslanec Demokratske stranke Stefano Ceccanti, ki je v poslanski komisiji za ustavna vprašanja predstavil vladno uredbo o novih senatnih in poslanskih volilnih okrožjih.

Strokovna komisija, ki jo je vodil predsednik statističnega zavoda ISTAT Gian Carlo Blangiardo, je za senat v Furlaniji Julijski krajini zarisala eno samo okrožje, za zbornico pa je deželno ozemlje razdelila na tri uninominalna okrožja (tržaško-goriško, videmsko z Benečijo in pordenonsko s Karnijo in Kanalsko dolino). Tržaško-goriško poslansko okrožje naj bi bilo po presoji komisije skladno s členom 26 zaščitnega zakona, ki pravi, da volilni zakoni za senat in zbornico vsebujejo določila, ki olajšajo izvolitev kandidatov slovenske manjšine.

Ceccanti je na vprašanje Paola Francesca Sista (Forza Italia), ki ga je prosil, da navede najbolj kritične točke volilnih okrožij, na prvo mesto uvrstil odprto vprašanje parlamentarnega predstavništva Slovencev in hkrati pojasnil, da volilna okrožja tega nikakor ne rešujejo. Gotovo ne za senat, najbrž tudi ne za zbornico, upoštevajoč, »da omejena številčnost slovenske manjšine ne dovoljuje, da se jo v skladu z aktualno zakonodajo vključi v ozemeljsko primerna okrožja, ki bi ji zagotovila zastopstvo v parlamentu.« Skratka, poslanec, ki se je neumestno skliceval na številčnost manjšine (morda je imel v mislih njeno ozemeljsko razpršenost, kdo ve), je priznal težavo, za katero pa nima rešitve.