Posledice rapalske pogodbe občutimo še danes

Brez pompa je 12. novembra 2020 šla mimo stota obletnica podpisa meddržavne pogodbe med Kraljevino Italijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS), s katero sta državi uredili nekaj odprtih vprašanj. Med tistimi vidiki, ki so najbolj znani in za nas še najbolj pomembni, je bila določitev nove meje na območju, ki je pred prvo svetovno vojno spadalo v habsburško monarhijo.

Tako se je po približno sto letih, ko se je na Dunajskem kongresu leta 1815 odločala nova geopolitična ureditev Evrope po Napoleonovih vojnah, znova spremenila ureditev severnojadranskega prostora. Ozemlje, ki je od takrat dalje v celoti spadalo v avstrijsko cesarstvo, je presekala nova meja, ki ji pogosto, po kraju kjer je bila definirana, pravimo rapalska. Območje vzhodno od mejne črte je pripadalo novoustanovljeni državi Kraljevini SHS, ki se je januarja 1929 tudi uradno preimenovala v Jugoslavijo, medtem ko je zahodni del pripadal Italiji.

S podpisom rapalske pogodbe in določitvijo meje novembra 1920 se je skratka začasno zaprlo poglavje politične preureditve prostora po spremembah, ki jih je prinesla prva svetovna vojna, a so se hkrati odprla nova vprašanja, ki so zaznamovala primorsko dvajseto stoletje in ki jim še ni videti konca. Identitete, prostor, jeziki, narodi, države, suverenost, integracija, asimilacija, državljanstvo, meje ostajajo pojmi, ki vsebujejo večplastne pomene in vzbujajo vse do danes konkretne emocije v našem vsakdanu. Analiza dogajanja okrog rapalske meje, ene izmed ključnih etap v tem zgodovinskem procesu, nam torej omogoča ne samo bolj razčlenjeno preučevanje preteklosti, a predvsem boljše razumevanje vprašanj, ki se nam pojavljajo v sedanjiku.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.