Krivični in neopravičljivi: tako je slovenska senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc označila reze, ki jih deželna vlada Furlanije - Julijske krajine namerava vsiliti Primorskemu dnevniku, potem ko je iz nedavne seje deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino izšlo, da dežela po lanskem letu tudi letos predlaga zmanjšanje postavke za dnevnik pri porazdelitvi sredstev iz zaščitnega zakona.
Senatorka opaža nihanja in nasprotja med izjavami vodilnih predstavnikov dežele ter konkretnimi političnimi in upravnimi izbirami. To kali vzdušje sodelovanja za Evropsko prestolnico kulture GO!2025 v Gorici in Novi Gorici, zato gre pričakovati vrnitev na pot dialoga ter iskrene težnje po izvajanju zaščite, kar pomeni tudi primerno in redno financiranje, meni Rojc.
»Že v preteklosti je Primorski dnevnik tvegal težke reze, odziv na to pa je bila takojšnja mobilizacija s ciljem izogniti se nepopravljivi škodi. Tokrat je operacija morda manj eklatantna, vendar ne manj nevarna. Državna podpora Primorskemu dnevniku, ki je obveza zaščitnega zakona št. 38 z dne 23. februarja 2001, je temeljnega pomena in preseneča, da je dežela tista, ki ustvarja težave,« je v sporočilu zapisala Rojc.
Solidarnost novinarkam in novinarjem je izrekla tudi deželna svetnica Pakta za avtonomijo Giulia Massolino, ki je deželno vlado pozvala, naj takoj pojasni zadevo, saj bi bilo krčenje sredstev že drugo leto zapored nesprejemljivo. »Treba je zagotoviti ne samo celotno postavko za letošnje leto, ampak tudi, kot je bilo obljubljeno, vračilo lanskega reza, ali pa, kot alternativo, povišati postavko, kot se je zgodilo za druge primarne organizacije slovenske manjšine. Toliko bolj v tako občutljivem trenutku za tiskane medije in založništvo ni mogoče krčiti financiranja prav edinemu dnevniku v slovenskem jeziku v Italiji, ki že desetletja zelo kakovostno deluje, da primerno sledi dogajanju v krajevni stvarnosti in manjšini,« je prepričana Massolino.