Poletna središča z mnogimi predpisi

Brez poletnih središč in drugih sorodnih dejavnosti, ki v dolgih treh mesecih poletnih počitnic nudijo »zatočišče« otrokom, bi danes starši težko shajali. Če so pred leti nonoti predstavljali dragoceno pomoč pri varstvu otrok v poletnih mesecih, danes ni več tako, saj so stari starši večkrat še vedno v službi.

Vse to dobro ve Kristina Knez, ravnateljica Dijaškega doma Gorica, ustanove, ki ima na tem področju večdesetletne izkušnje. »Poletna središča prirejamo že od leta 1978, mislim, da smo bili med prvimi v deželi,« pove. Dnevi pred začetkom pouka so tako priložnost za obračun po koncu sezone poletnih središč. Tudi zaradi pomenljive kilometrine na tem področju so v goriškem dijaškem domu dobro seznanjeni s predpisi oz. pogoji, ki jih je treba izpolnjevati za to, da lahko prirediš poletno središče ali kako drugo poletno dejavnost.

Teh pa mnogokrat ne poznajo ne starši, ki izbirajo med obstoječimi ponudbami – znotraj tistih, ki jih prirejajo organizacije in ustanove slovenske narodne skupnosti v Italiji, in tudi drugje – kot tudi ne sami organizatorji. Nekaj je najbrž tudi takih, ki vedo, da ne izpolnjujejo predpisov in zato svoje poletne dejavnosti ne prijavijo občini, kjer imajo svoj sedež, oz. ne vložijo poročila o začetku dejavnosti (SCIA), kot to predvidevajo deželni predpisi, sklepa ravnateljica Dijaškega doma Gorica. Ti so objavljeni na spletni strani Dežele FJK, v razdelku, posvečenem družinskim politikam, kjer najdemo zavihek o zagonu in vodenju počitniških središč za mladoletnike.

Za poletno oziroma počitniško središče, kot so tovrstne dejavnosti poimenovali deželni uradi, se štejejo tista, ki so odprta vsaj tri ure na dan. Kdor izpolnjuje ta pogoj, mora, kot rečeno, na občini vložiti poročilo SCIA, s čimer se je izpolnjevanje predpisov šele začelo. Dejavnost je treba prijaviti tudi na Enotni vstopni točki za gospodarske dejavnosti (SUAP).

Kdo je lahko vzgojitelj?

Deželni predpisi za poletna središča zapovedujejo prisotnost odgovornega koordinatorja, ki mora imeti vsaj triletne izkušnje na vzgojnem področju in po enega vzgojitelja za vsakih 15 mladoletnikov oz. enega za vsakih 10 otrok med 3. in 6. letom. Vzgojitelj ne more biti kdorkoli: na tem področju lahko delajo polnoletne osebe z dokončano drugostopenjsko srednješolsko izobrazbo (matura) ali polnoletne osebe brez mature, ki pa imajo vsaj desetletne izkušnje na področju vzgoje.

Dalje – prostori, kjer se odvijajo dejavnosti za mladoletnike, morajo izpolnjevati varnostne, protipožarne in higiensko-sanitarne predpise, kot je denimo prisotnost vsaj enega stranišča in umivalnika na vsakih 25 otrok. Razpredelnico z opisom obrokov, ki jih uživajo mladoletniki v poletnih središčih, mora odobriti javno zdravstveno podjetje, sicer pa je mogoče posredovati izjavo o spoštovanju predpisanih jedilnikov.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.