Partizanska saniteta nima primere v Evropi in Slovenija je nanjo lahko upravičeno ponosna. Delček tega mozaika je bil tudi italijanski vojaški zdravnik Amilcare Scalinci, ki je po kapitulaciji Italije prestopil k partizanom in postal vodja partizanske bolnice Bobovec, po vojni pa se je o njem v Sloveniji izgubila vsaka sled. Primorski dnevnik je s pomočjo dnevnika Il Manifesto odkril njegove sorodnike v Apuliji ter razkril njegovo življenjsko zgodbo. Scalinci si je prislužil častno mesto na prireditvi v spomin na partizansko bolnico Bobovec, ki je privabila veliko ljudi.
Lokacijo partizanske bolnice, ki je bila ves povojni čas neznana, je odkrila skupina pod vodstvom Francija Palčiča. Njegov oče, ki je bil doma z Blok, je prišel v Bobovec avgusta 1944 in bil tam bolničar. Pred tem je bil v Levstikovi brigadi in so ga po neki odlično izpeljani akciji z Nemci hoteli povišati v komandirja čete, po pogovoru s tovariši iz čete je ugotovil, da bi kot bolničar šel raje na tečaj za bolničarja. Tečaj je najbrž vodil vodil Scalinci, ki se ga po maminih pripovedovanjih spominja tudi Vladimir Sluga (letnik 1941). Kot otrok je bil z mamo partizanko v Bobovcu, med obiskom Slovenije ga je ruski zunanji minister Sergej Lavrov pozdravil kot najmlajšega udeleženca druge vojne.
Palčiču in prijateljem je pri odkritju Bobovca veliko pomagal zgodovinar Blaž Štangelj, ki se je, podobno kot Palčič, javno zahvalil Primorskemu dnevniku. V svojem govoru je omenil tržaškega zdravnika Augusta Nordia, ki je - kot Scalinci - prestopil k partizanom in vodil eno od bolnic v Kočevskem Rogu.