Pogoj za pogajanja je, da Ukrajina kljubuje

Piero Fassino je nedvomno eden najbolj poznanih in najbolj izkušenih politikov Demokratske stranke. Bil je dolga leta poslanec, med drugim minister za pravosodje in državni sekretar na zunanjem ministrstvu, en mandat tudi župan v Turinu; v zadnjem mandatu je bil predsednik zunanjepolitične komisije poslanske zbornice. Letos kandidira v Venetu, kjer med drugimi kandidira tudi lider Demokratske stranke Enrico Letta. V italijanski politiki velja za enega največjih zunanjepolitičnih strokovnjakov. Že več kot 30 let se aktivno ukvarja s temi temami, med drugim tudi z odnosi med Italijo in Slovenijo ter z zakonom za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Prav o tem je spregovoril posebej za Primorski dnevnik.

Ste predsednik zunanjepolitične komisije poslanske zbornice. Kako gledate na dogajanja ob vojni v Ukrajini?

Stojim za stališčem Demokratske stranke. Odločno smo obsodili rusko invazijo Ukrajine, ki krši vsa pravila mednarodnega prava, krši Helsinško listino, postavlja pod vprašaj odnose mednarodnega sožitja in sodelovanja, ki urejajo odnose med državami. Na osnovi teh dejstev smo mnenja, da je treba Ukrajino podpirati politično, ekonomsko, humanitarno in tudi na vojaški ravni, da se bo lahko branila pred invazijo. Predvsem pa vztrajamo pri enem vprašanju: če želimo omogočiti pogajanja, ki jih sedaj ni in so videti zelo problematična, je edina možnost, da Ukrajina kljubuje. Če bi bila Ukrajina premagana in zasedena, je namreč jasno, da ni nobene možnosti za kakršnakoli pogajanja. Obstaja torej odnos med podporo Ukrajini, tudi s tem, da ji zagotavljamo orožje, in prizadevanjem za premirje in začetek pogajanj. Pogoj za pogajanja je namreč, da Ukrajina kljubuje; zato jo je treba podpirati.

Ali vidite kako vzporedje z dogajanji v Jugoslaviji pred tremi desetletji?

Vzporedja in primerjave so vedno zelo težki, kajti gre za povsem različne okoliščine. Bil bi zelo previden, preden bi govoril o primerjavi. V primeru Jugoslavije ni šlo za okupacijo tretje države. Scenarij je povsem drugačen, prav tako je popolnoma drugačen zgodovinski in politični kontekst. Ostaja pa načelo, ki se mu ni mogoče izneveriti: vsaka država ima pravico do priznanja in spoštovanja, ko gre za ozemeljsko celovitost, za suverenost in za neodvisnost. Nesprejemljivo je, da nekdo postavlja ta načela pod vprašaj in zahteva, da se v sosednji državi vzpostavi omejeno suverenost, kajti prav to želi Putin: omejiti suverenost Ukrajine. To je v nasprotju z načeli in pravili, ki veljajo za mednarodno skupnost. Če želimo svet brez konfliktov in vojn, moramo izhajati iz načela, da je treba spoštovati celovitost in suverenost vsake države.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.