Podnebni štrajk in selfij s črno luknjo

Dober mesec je minil, odkar so mladi celega sveta stopili na ulice v bran planetu, na katerem živimo. Val globalnega gibanja, ki ga je sprožila najstnica Greta Thunberg, je zajel tako italijanska kot slovenska mesta. V Ljubljani je Podnebni štrajk z množično udeležbo najbrž presegel mnoga pričakovanja. Vzdušje je bilo enkratno in množica mladih manifestantov je bila navdana s silovito energijo ter željo po drugačnem svetu in konkretnih spremembah za dobrobit okolja. Za organizacijo slovenskega štrajka so se zavzeli aktivisti gibanja Mladi za podnebno pravičnost, ki so takoj poudarili, da je protest zgolj začetek. Šumovci smo zato želeli preveriti, če se stvari še premikajo v pravo smer. Našo radovednost je potešil član gibanja MZPP Tim Gregorčič, ki je z veseljem odgovoril na zastavljena vprašanja.

Selfij s črno luknjo

Oranžen kolobar, ki ima na sredini črn krog. Ali ste tudi vi v prejšnjih tednih videli sliko, ki jo nekateri definirajo kot »prvo sliko črne luknje« ali kar »fotografijo stoletja«? Uporabniki Instagrama in Facebooka so lahko v prejšnjem tednu videli prav to sliko na vseh možnih straneh. Zakaj pa se ljudje sploh toliko veselijo prav te slike?

Kaj pa sploh predstavlja slika črne luknje za prihodnost znanosti? Nekateri znanstveniki, med katerimi je tudi italijanski fizik Antonino Zichichi, trdijo, da je raziskovanje črnih lukenj sterilna akcija, saj »ga ne moremo uporabiti«. Slika kaže zgolj realnost, ki jo fiziki že poznajo: v okolici črne luknje se snov vede tako, kot kaže slika (ki sama po sebi ne predstavlja nobenega ključnega elementa za napredek v znanosti). Ta samo potrjuje matematične modele, ki so jih znanstveniki že izoblikovali pred stotimi leti.

Torej, kaj naj človek stori s to »sliko« črne lunkje? Selfij?...

Več v Šumu v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.