Piškotki: od zasebnosti do trženja

Reforma evropskega zakonodajnega okvira za varstvo osebnih podatkov je leta 2018 prinesla nekaj pomembnih sprememb tudi na internetu. Takrat so se denimo na večini spletnih strani začela pojavljati včasih res precej moteča sporočila, ki nas vsakič znova vabijo, naj sprejmemo piškotke (angl. cookies) in zraven še pogoje za njihovo uporabo. Čeprav gre za nov ukrep, ki ščiti osebne podatke uporabnika, smo se najbrž vsi kdaj vprašali, zakaj se je z uvedbo GDPR-ja začelo zbiranje in obdelovanje naših podatkov, če bi morala nova zakonodaja to preprečiti? V resnici je trgovanje s podatki že zelo star in dobičkonosen posel, zato je bil namen novega pravnega okvira v prvi vrsti narediti red na tem področju in uporabnike seznanil z obstoječimi praksami.

Za boljšo uporabniško izkušnjo ...

Kaj so torej piškotki? Gre za neškodljive tekstovne datoteke, ki se – potem ko privolimo v pogoje, ki se izpišejo v omenjenem okencu – samodejno naložijo na naše naprave. Njihova naloga je, da se ob naslednjem obisku iste spletne strani pokažejo strežniku na drugi strani in mu tako omogočijo, da prepozna naš računalnik, tablico ali telefon. Ne posameznega uporabnika, pač pa napravo, ki je bila uporabljena za dostop do spletne strani. In čemu služi to prepoznavanje? Piškotek je v bistvu zelo koristen, saj ohrani nastavitve, ki smo jih predhodno uporabili, shranjuje uporabniškega imena in gesla, beleži naše obnašanje (klike) na spletni strani in nam v glavnem zagotavlja boljšo uporabniško izkušnjo.

Pravimo, da so piškotki začasni, če se samodejno odstranijo, ko zapremo brskalnik (uporabljajo se za shranjevanje začasnih informacij, na primer seznam izdelkov v nakupovalnem vozičku) in trajni, če ostanejo na naši napravi (slednji shranjujejo uporabniška imena, gesla, jezik prikazovanja, državo/regijo, v kateri se nahajamo ipd.). Nato so še piškotki, ki se uporabljajo za spremljanje rabe spleta v tržne namene – v tem primeru se zbirajo informacije o poklikanih vsebinah, torej o naših t. i. spletnih navadah.

Če vse skupaj poenostavimo, lahko zapišemo, da so začasni in trajni piškotki obstajali že pred uvedbo GDPR-ja in se še danes strinjamo z njihovo uporabo že s samim pregledovanjem strani. Podatki o obisku so namreč anonimizirani, kar pomeni, da ne kršijo nove zakonodaje. Vsiljivo okno, ki nas nagovarja, naj sprejmemo piškotke, pa je povezano z uporabo IP-naslova (to je unikatna številka, ki natančno določa računalnik v omrežju internet), ki ga je Evropska komisija uvrstila v kategorijo osebnih podatkov. Za shranjevanje in obdelavo tega podatka se moramo torej strinjati, svojo potrditev pa lahko kasneje tudi prekličemo.

... in uspešno prodajo

Piškotki pa niso nič strašnega, pravzaprav so ključni v svetu e-poslovanja (npr. v spletnih trgovinah) in spletnega oglaševanja. Najbrž se vam redno dogaja, da se vam po obisku spletnih strani, ki ponujajo določene izdelke – recimo kolesarsko opremo – na socialnih omrežjih in tudi drugje prikazujejo zgolj reklame, ki so povezane s kolesarstvom. Ravno to počnejo oziroma omogočajo piškotki. Tudi deljenje vsebin na Facebooku in Twitterju ter ogled videoposnetkov na spletnih straneh je mogoče le, če sprejmemo piškotke. Obdelava podatkov je danes ključna za vsakogar, ki karkoli ponuja ali prodaja na spletu, saj lahko s pomočjo analitike obiskanosti spletne trgovine, portala ali novičarske strani (na primer primorski.eu) izboljša e-storitve svojega podjetja. Brez podatkov o obiskanosti spletne strani bo kdorkoli težko prepričal oglaševalce v zakup prostora za plačane objave ali reklame. Piškotki niso škodljivi, ampak so zgolj cena, ki jo moramo plačati za radosti interneta. Lahko jih sicer popolnoma izključimo v nastavitvah brskalnikov, to pa lahko onemogoči ogled vsebin nekaterih spletnih strani. Namesto tega se raje odločite za njihovo redno brisanje skupaj z zgodovino brskanja. Tako kot za čokoladne tudi za virtualne piškotke velja namreč zmernost – preveč jih ni dobro zaužiti.