Osebnost Primorske leta 2020 bo ...

Osebnost Primorske leta 2020 je v ciljni ravnini. Danes se začenja glasovanje za kandidate, ki so med letom, zaznamovanim z epidemijo novega koronavirusa, izstopali po svoji srčnosti, vztrajnosti, skrbi za sočloveka, boju za resnico in za pravice ter bili zmagovalci mesečnih izborov. Le eden – ali par – bo v roke prijel zlato jabolko, simbol akcije. Kdo, bo znano prihodnjo soboto na sklepni slovesnosti. Ta bo v luči korona razmer žal okrnjena.

Epidemija novega koronavirusa je vplivala tudi na potek izbora Osebnost Primorske, ki ga skupaj pripravljamo Primorske novice, Radio Koper, Televizija Koper, Primorski dnevnik in Radio Trst A. Za laskavi naziv se namreč tokrat poteguje le deset finalistov – osem posameznikov in dva para.

Prvič tudi brez glasovanja

Akcija je v leto 2020 zaplula z zdravnico Nevenko Mlinar, prvopodpisano pod poziv k omejitvi sosežiga odpadkov. Februarska osebnost je postal Miran Košuta, avtor novega italijanskega prevoda Prešernovih Poezij. Malo pred koncem februarja je Slovenijo in soseščino obliznila epidemija novega koronavirusa in po njenih razburkanih vodah je krenila tudi akcija. Marca smo brez glasovanja izbrali osebnosti, ki so predstavljale vse tiste, ki so nesebično pomagali sočloveku – računalniškega strokovnjaka in podjetnika Luko Manojlovića, Valentino Sivec, pobudnico denarne nabirke za urgence v Furlaniji - Julijski krajini, dobrodelnega šefa vipavske gostilne Denisa Ibrišimovića in farmacevta Andreja Fistra, ki je za občane skrbel tudi izven delovnega časa.

Epidemija je vztrajala in aprila je akcija Osebnost Primorske ponovno potekala brez glasovanja. Naš hvala je šel vsem, ki so skrbeli za nas. Predstavljali so jih pomočnica direktorja za zdravstveno nego Vanja Kosmina Novak, prostovoljec Rdečega križa Matjaž Poniž, kolektiv Gledališča Koper na čelu z direktorico Katjo Pegan ter dobrodelni člani in podporniki Društva elektronikov Slovenije pod taktirko predsednika Darka Volka.

Majski izbor se je vrnil na ustaljene tirnice, zmagovalka je bila Jelena Vukmir, vodja spletnega tečaja slovenščine in italijanščine. Junij je zaznamoval zgodovinar Jože Pirjevec, julij pa Ksenija Dobrila in Walter Bandelj, akterja v procesu vračanja tržaškega Narodnega doma. Stipe Vincek, predsednik Moto kluba Kondor, je bil osebnost Primorske meseca avgusta, Mateja Sattler iz društva Eko Anhovo in dolina Soče pa septembra. Učiteljicama Aniti Bergnach in Vesni Jagodic je pripadel naziv oktobra, prostovoljka Valentina Kobal je bila zmagovalka novembra, Neda Rusjan Bric, vodja ekipe EPK GO! 2025, pa v zadnjem krogu, decembra.

Studijska sklepna slovesnost

Osebnost Primorske leta 2020 bodo kot običajno določili glasovi bralcev, poslušalcev in gledalcev ter komisije vseh sodelujočih medijev. Spomnimo, za zmago ni dovolj, da finalist prejme največ glasov le na enem mediju, ampak se mora najbolje odrezati pri vseh načinih glasovanja (vse informacije o tem, kako lahko glasujete, dobite na zadnji strani priloge).

Zmagovalec bo postal znan prihodnjo soboto na sklepni slovesnosti, ki jo bo mogoče spremljati ob 18. uri na Radiu Koper in Televiziji Koper ter na Facebook profilu Primorskih novic in ostalih sodelujočih medijskih hiš. Televizijski posnetek bodo isti večer ob 21. uri predvajali še na kanalu RAI 3 bis.

Slovesnost bo zaradi epidemioloških razmer kakopak okrnjena, a zato nič manj srčna. Potekala bo v studiu 3 Televizije Koper in studiu Hendrix Radia Koper. Glasbeno kuliso bo ukrojil Ivo Tul Trio.

Nives Krebelj

Januar - Nevenka Mlinar, zdravnica

Okrog 600 zdravnikov in zobozdravnikov se je januarja lani podpisalo pod poziv državi k odgovornemu pristopu do okoljske problematike in opozorilo glede potencialnih vplivov onesnaženega okolja na zdravje ljudi v srednji Soški dolini. Salonit je želel bistveno povečati količine odpadkov za sosežig. Pobudnica in prvopodpisana je bila zdravnica Nevenka Mlinar. Kaj pomenijo rak in z azbestom povezane bolezni, ve iz prve roke. Z njimi se srečuje v ambulanti v Desklah. V Sloveniji v povprečju na leto odkrijejo 40 primerov mezotelioma, zelo agresivne oblike raka pljučne ali trebušne mrene, ki je v več kot 80 odstotkih povezan z azbestom, samo v njeni ambulanti štiri.

Posledice so težke. A iz Salonita se še kadi. Azbesta ne uporablja, zdravnike pa skrbi vpliv sosežiga odpadkov. Mejni izpusti so določeni, a so pri sosežigu v cementarni dovoljene višje vrednosti kot pri sežigalnicah. Tudi ni potrjeno, kako vliva na človeški organizem koktajl snovi, ki nastajajo ob sežigu različnih snovi, učinki se lahko celo množijo, meni. »Prizadevamo si, da bi ljudje živeli v zdravem okolju. Ne smemo postaviti profita pred človeška življenja in zdravje. Ne želimo, da se ponovi zgodba z azbestom!« poudarja Mlinarjeva. Uporabiti je treba načelo previdnosti. »Treba je reagirati zdaj, preden se začnejo bolezni pojavljati v naslednjih letih, desetletjih,« je poudarjala.

Jeseni je prišel preobrat. Salonit je pristal na presojo vplivov na okolje ... MM

Februar - Miran Košuta, prevajalec

Miran Košuta, tržaški slovenist, literarni zgodovinar in prevajalec, se je prevoda celotne Prešernove zbirke Poezije lotil pred več kot desetimi leti za univerzitetno predavateljsko rabo: kot izredni profesor in predstojnik stolice slovenskega jezika in književnosti na Univerzi v Trstu je želel namreč vsebine Prešernove poezije posredovati tudi neslovenskim poslušalcem. Poskusil je s sonetom Memento mori. In se od takrat preprosto ni mogel več »ubraniti sirenam Prešernovega petja«.

Zakaj pa je, ob predavateljskih potrebah, med tolikimi slovenskimi pesniki izbira padla ravno na Prešerna? »Prešeren je po svoje pesniški genij in kot tak neubranljivo fascinira bralca in seveda tudi njegovega proučevalca.«

Zdelo se mu je, da po dolgih desetletjih potrebuje v italijanščini novo preobleko, saj verjame, da zna nagovoriti tudi bralca tretjega tisočletja. »Prešeren je vselej aktualen, čeprav bi se verjetno tudi on strinjal s tistim Hölderlinovim izrekom ‘čemu pesniti v tem ubožnem času’. Res je, da jemljemo poezijo vedno manj v roke, da ji posvečamo čedalje manjšo pozornost, da smo pesnike in njihova dela že skoraj izgnali iz programov založb, vendar pa ostaja poezija temeljna ne samo za literaturo, ampak za kulturo vsakega naroda,« je povedal Miran Košuta, februarska osebnost Primorske. PD

Marec - Zmagovalci ljudje z dobrim srcem

Marčevsko akcijo smo – brez glasovanja – posvetili vsem, ki so v času epidemije novega koronavirusa nesebično pomagali sočloveku. Vseh seveda ni bilo mogoče izpostaviti, zato smo izbrali štiri osebnosti, ki so jih predstavljale.

Računalniški strokovnjak in podjetnik Luka Manojlović že leta stoji za številnimi projekti, ki pretežno temeljijo na prostovoljstvu. Aktivist, ki se vedno odzove, ko je treba priskočiti na pomoč, je ob epidemiji stanovalcem Doma upokojencev Nova Gorica uredil video povezavo s svojci in skrbel, da so darovani računalniki za šolanje na domu do učencev prišli brezhibno pripravljeni.

Valentina Sivec iz Jamelj pri Gorici je čas, ko so zaprli trgovino, kjer je zaposlena, izkoristila za pomoč bližnjim. Bila je med pobudniki uspešne denarne nabirke za urgence v Furlaniji - Julijski krajini. V enem dnevu so nabrali 30.000 evrov, skupaj pa 70.000 evrov, precej več, kot so sprva načrtovali.

Ko je šef vipavske gostilne Podfarovž Denis Ibrišimović spoznal, da bo treba gostilno zapreti, je začel razdeljevati brezplačne obroke in s svojim zgledom navdušil še druge. Na pomoč so mu priskočila podjetja, restavracije in posamezniki z dobrinami, prevozom in željo, da bi delali v kuhinji.

Andrej Fister je v času prvega vala epidemije prihajal na delo v lekarno v Hrpeljah tudi dve uri pred odprtjem, domov pa je odhajal precej po koncu odpiralnega časa. Farmacevt občanov ni puščal na cedilu niti izven lekarne. Pripravljen jim je bil zdravila in pripomočke pripeljati na dom in pojasniti, kako jih jemati oziroma uporabiti. MM, PD, AO, NK

April - Hvala vsem, ki pomagajo

Aprilski izbor osebnosti Primorske smo spet, že drugič, pripravili času epidemije primerno in akcijo posvetili njim, ki so skrbeli za nas.

Naš hvala je šel ljudem z domišljijo in voljo pomagati, zdravstvenemu osebju, kulturnikom, ki polnijo našo dušo, in prostovoljcem.

Pomočnica direktorja za zdravstveno nego Vanja Kosmina Novak je v koprskem zdravstvenem domu sprejemala domnevno okužene in se tako znašla sredi izrednih razmer. Kot pravi, dobro zdravstveno varstvo in dobra medicina ne obstajata brez izobraženih in predanih medicinskih sester. Želi si, da bi bile bolj cenjene.

Matjaž Poniž je najprej postal krvodajalec, nato se je pridružil bolničarjem Rdečega križa (RK). Ob izbruhu epidemije je mesec dni na mejnem prehodu Škofije z ekipo prostovoljcev meril temperaturo potnikov. Kot prostovoljec RK je vozil hrano in zdravila, ki so jih želeli posamezniki dostaviti svojcem na hrvaški in italijanski strani meje.

Ko so se dvorane po vsej državi zaprle, se je kolektiv Gledališča Koper na čelu z direktorico Katjo Pegan odzval hitro in domiselno. Na splet (v živo) so preselili dve predstavi iz repertoarja in Cankarjeve drame v pomoč maturantom, pravljice za otroke ter še mnogo drugega. Zaradi truda celotnega kolektiva publika ni pozabila, da je gledališče nekaj čarobnega.

Ustanove in posamezniki so v času epidemije nujno potrebovali zaščitno opremo. Dobavni roki zanjo so bili dolgi in marsikomu so delo omogočili člani in podporniki Društva elektronikov Slovenije. S 3 D tiskalniki so noč in dan izdelovali vizirje in jih nato podarili. Predsednik društva Darko Volk je prevzel koordinacijo povpraševanja in ponudbe. ID, NK

Maj - Jelena Vukmir, profesorica

V okviru kandidature Nove Gorice in Gorice za naziv EPK so spomladi, ko je bila meja zaprta, izvedli brezplačni tečaj Nauči se italijansko in slovensko z GO! 2025. Velik odziv je organizatorje, ekipo GO! 2025 ter novogoriško in goriško občino, izjemno presenetil, saj se je virtualnega pouka udeležilo več tisoč tečajnikov.

Velike zasluge za to je imela 36-letna profesorica italijanščine Jelena Vukmir iz Nove Gorice, ki je tečaj zasnovala in izvedla, tečajnikov pa ni »mučila« z zapletenimi slovničnimi pravili, temveč je snov podajala na preprost, razumljiv, hudomušen način. Prav to je povzročilo vedno večje povpraševanje, zaradi katerega so spletni tečaj podaljšali. Bojazen, da bo, ko ljudje ne bodo več zaprti v karanteni, zanimanje upadlo, se je pokazala kot neutemeljena.

»Odziv nas je zelo prijetno presenetil,« je pritrdila Jelena Vukmir in dodala: »Želja naučiti se slovensko ali italijansko absolutno obstaja, ne glede na epidemije ali karantene. Tudi zato ima ta tečaj tak uspeh. Poljuden, preprost način, začinjen s hecom, je v ljudeh vzbudil še večjo željo. Ljudje so zelo zadovoljni, da so se v tako kratkem času toliko naučili.« Največja ovira pri sporazumevanju v čezmejnem goriškem prostoru je zagotovo jezik, zaradi takšnega navdušenja pa je pričakovati, da bo v prihodnje to vedno manjša težava. Sploh zdaj, ko je sta Gorici prejeli naziv EPK. MM

Junij - Jože Pirjevec, zgodovinar

Junija lani je izšla Pirjevčeva knjiga Partizani, sad več desetletij raziskovalnega dela in preučevanja najpomembnejših svetovnih arhivov. V obsežnem delu (skoraj 900 strani) se Jože Pirjevec osredotoča na drugo svetovno vojno na jugoslovanskih tleh, ponuja celosten prikaz nastanka in razvoja partizanskega gibanja ter ga postavi v evropski okvir.

O svojih vzornikih pravi, da mu je kot stil pisanja, pripovedovanja in pristopa do zgodovine najbližji angleški zgodovinar Alan John Percival Taylor. »Dober zgodovinar mora biti vesten in natančen v svoji raziskavi. To pa ni dovolj. Imeti mora tudi umetniško žilico pripovedovanja. Zgodovina je bila v grški mitologiji ena od devetih Apolonovih muz, imenovala se je Klio. Zgodovina ni samo znanost, ampak je tudi umetnost. Poslušalec se ne sme nikoli dolgočasiti,« trdi Pirjevec.

Tržaški zgodovinar, ki trdi, da brez znanja jezikov niti zdaleč ne bi mogel priti do vseh pomembnih podatkov za vsa svoja dela, je prepričan, da se v arhivih po svetu skrivajo še številne skrivnosti naše polpretekle zgodovine: »Izjemno zanimivi so arhivi sovjetske varnostno-obveščevalne službe NKVD in sovjetskih tajnih služb, ki bi bili zame zelo pomembni. Pravkar pišem daljši članek o odnosih med Jugoslavijo in Kitajsko v času Titovega režima in zaradi tega bi bil zelo zanimiv tudi pekinški arhiv, ki pa je zaprt za zgodovinarje. Četudi bi ga odprli, bi se moral prej naučiti kitajščino,« je dejal Pirjevec, ki aktivno govori slovenski, italijanski, hrvaški oziroma srbski, angleški, nemški in ruski jezik ter bere francoščino. JG

Julij - Ksenija Dobrila in Walter Bandelj

Ksenija Dobrila in Walter Bandelj sta slavila, potem ko je bil 13. julija narejen prvi korak do vrnitve Fabianijeve palače. Predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, sta prepričana, da zmaga na julijskem izboru Osebnosti Primorske pripada vsem, ki so si prizadevali za vrnitev tržaškega Narodnega doma Slovencem. Ne samo Svetu slovenskih organizacij (SSO) in Slovenski kulturno-gospodarski zvezi (SKGZ), temveč verigi ljudi, ki so bili desetletja vpeti v zgodbo Narodnega doma: tistim, ki so pisali zaščitni zakon, tistim, ki so s svojimi podpisi (zbiral jih je Primorski dnevnik) zahtevali vrnitev, vsako leto obeleževali požig ali ob stoletnici odprtja obudili zanimanje za Narodni dom ...

V prizadevanjih za dosego memoranduma o soglasju glede vrnitve Narodnega doma, ki, kot opozarjata, ni končni rezultat, je pa manjšini nakazal dokaj konkretno pot do njegove uresničitve, sta lahko računala na slovenskega predsednika Boruta Pahorja. Ta je z italijanskim kolegom Sergiom Mattarello bistveno pripomogel k temu, da 13. julij 2020 ni bil le počastitev stoletnice požiga. SKGZ in SSO pa sta ustanovila Fundacijo Narodni dom, prvo skupno formalno telo, ki bo prevzelo lastništvo Fabianijeve palače. Organizaciji sicer že veliko let sodelujeta, zdaj pa sta začutili potrebo, da ustanovita skupen subjekt: to je slika naše prihodnosti, če bomo hoteli kaj doseči, je prepričan Bandelj. Podobno razmišlja Dobrila: »Ko delaš z ramo ob rami, v isti stavbi, nastopijo drugačne dinamike in sinergije, to bi pa lahko dalo nov zagon Slovencem v Italiji.« PD

Avgust - Stipe Vincek, motorist

Pod sloganom »Stori kaj dobrega zase in za drugega – daruj kri!« so v Moto klubu Kondor pripravili avgustovsko krvodajalsko akcijo, 30. po vrsti. V desetih letih so skupaj s prijatelji darovali 250 do 300 litrov krvi, češ da jo raje poklonijo kot puščajo na asfaltu. Prisegajo na dobrodelnost in varno, strpno vožnjo.

Njihov prepoznavni obraz je predsednik Stipe Vincek, avgustovska osebnost Primorske. »Imenovanje nam veliko pomeni. Tudi širša skupnost je dojela, da naredimo več dobrega kot slabega in da nismo vsi motoristi divjaki na cesti. Čeprav je takšnih mogoče deset do 15 odstotkov, mečejo slabo luč na vse nas,« priznava prvi mož.

Kondorji se družijo približno 16 let in skrbijo drug za drugega. Prav to jih loči od posameznikov, ki ceste zamenjujejo za dirkalne piste ali poligone in s tem ogrožajo sebe in druge.

Leta 2011 so skupaj z zdajšnjim častnim članom Asmirjem Zulićem registrirali moto klub v Izoli in ga pred skoraj petimi leti, ko so dobili prostor ob zadružnem domu v Vanganelu, preselili v Koper. Med 62 člani je slaba polovica žensk, med najmlajšimi vozniki je 20-letni Martin Kandido, najstarejši je 69-letni Jovo Stojnič. V svojih vrstah imajo tudi reševalca Roberta Kukolja, upokojenega policijskega inštruktorja Daria Benčiča ... »Motorist postaneš, ko narediš izpit in prevoziš vsaj 100.000 kilometrov,« pravijo, Vincek ima za sabo trikrat daljšo kilometrino. Opozarjajo še, da je v naši družbi premalo prometne vzgoje. MC

September - Mateja Sattler, okoljska aktivistka

Okoljska aktivistka Mateja Sattler, članica društva Eko Anhovo in dolina Soče je novico, da je postala mesečna osebnost Primorske, sprejela z veliko hvaležnostjo. »Zelo sem vesela, da so ljudje prepoznali pomembnost naših prizadevanj. Glas zame je bil v resnici glas za društvo Eko Anhovo in dolina Soče ter za vse prebivalce srednje Soške doline, ki je zaradi dolgoletnega industrijskega onesnaževanja eno najbolj prizadetih območij v Sloveniji,« je poudarila Sattlerjeva. Upa, da bo tako široka podpora Primorcev spodbudila tudi tiste prebivalce srednjega Posočja, ki se bojijo na glas povedati, da jim je dovolj onesnaževanja, da se bodo odločneje uprli brezsramnemu pohlepu tujih korporacij na račun njihovega zdravja in okolja.

Njeno rodno Soško dolino je desetletja uničeval azbest. »Že tako degradirano okolje zaradi azbesta so želeli v Salonitu še dodatno prizadeti s povečanjem količine sosežiga odpadkov v tamkajšnji cementarni, in kot da bi vse to ne bilo dovolj, so se letos poleti pojavile še težave z oskrbo s pitno vodo,« našteva. Krajani Anhovega že od poletja, ko je prišlo do onesnaženja vodovoda z industrijskimi odplakami Eternita, ne smejo piti vode iz pip. »Ne moremo in ne smemo biti tiho! Ne bomo se pustili ustrahovati. Za naše zdravje gre! Dobrobit ljudi in narave je treba postaviti pred interese kapitala,« je odločna. Decembra so v društvu Eko Anhovo dosegli pomembno zmago: ministrstvo za okolje mu je podelilo status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu. PEV

Oktober - Anita Bergnach in Vesna Jagodic, učiteljici

Zgodba se je začela pisati leta 2017. Učiteljici na dvojezični šoli v Špetru Anita Bergnach in Vesna Jagodic sta pomislili, da bi se otroci, ki obiskujejo drugi razred, pripravili na prejem prvega svetega obhajila v slovenskem jeziku.

Šli sta k italijanskemu župniku v Špetru in ga vprašali, ali dovoli verouk v slovenščini. Ni. Nekateri starši so se takrat vdali in za svoje otroke sklenili, da bodo pač obiskovali italijanski verouk. A starši desetih otrok so vztrajali, zato sta Bergnachova in Jagodičeva šli v bližnji Čedad trkat na vrata tamkajšnjega župnika. »Na koncu je priznal, da “okolje še ni pripravljeno na nekaj takega”,« se spominja Jagodičeva.

Pomoč sta poiskali pri slovenskih organizacijah v Benečiji. Svetovali so jima, naj gresta v Fojdo, vas na poti proti zahodu. Tamkajšnji župnik Giovanni Driussi je dal potrebno soglasje. Anita Bergnach je tedenska srečanja začela voditi v prostorih špetrske šole.

»Po enem letu je žal prišla novica, da so Driussija premestili. Morali smo dobiti pokroviteljstvo nekoga drugega,« opisuje Jagodičeva. Le v mali vasici proti vzhodu so ga lahko dobili, pri zadnjem čedermacu Božu Zuanelli. S tem so morali opustiti načrt, da bi bilo slovensko obhajilo v ravnini, tam, kjer je odpor do slovenščine zelo trdovraten.

A vseeno. Verski obred, ki je v cerkvi v vasici Trčmun konec lanskega septembra potekal v slovenščini in italijanščini, je bil prelomen. Benečija česa takega še ni doživela. PV

November - Valentina Kobal, prostovoljka

Dan bi lahko imel kakšno uro več, nam je z nasmeškom priznala, ko smo jo pobarali, kako ji uspe vse obveznosti in še prostovoljno delo strpati v 24 ur. Kot učiteljica razrednega pouka na novogoriški osnovni šoli Frana Erjavca na daljavo poučuje drugi razred in čeprav ji ob veliki družini zagotovo ne zmanjka dela, je od začetka novembra do božiča kot prostovoljka pri novogoriškem Rdečem križu v splošni bolnišnici v Šempetru na vratih sprejemala in usmerjala ljudi.

Služba, otroci z njihovimi nalogami in še prostovoljno delo ni mačji kašelj. Kot nam je zaupala, je včasih vendarle malo utrujena in ni zabavna kot običajno. Ostali družinski člani dobro vedo, da jo je v takih trenutkih treba pustiti pri miru.

Prostovoljka pri Rdečem Križu je približno osem let. »Zelo lep je občutek, ko nekdo reče hvala, da ste mi pomagali. Ljudje so vse bolj nestrpni, prestrašeni in če nekomu nameniš spodbudne besede, ga malo nasmeješ, usmeriš, je lahko največ, kar mu lahko daš v teh časih,« meni. Dan sicer poteka tako, da počne več stvari hkrati. In se izide, pravi. V teh težkih časih ljudem sporoča: »Če daješ pozitivo od sebe, jo tudi prejemaš, in gledaš lepše na svet. Ja, niso lepi časi, a lahko si jih polepšamo. Zdaj imamo več časa za otroke in to je treba izkoristiti. Vedno je treba najti nekaj pozitivnega tudi v negativnem.« AO

December - Neda Rusjan Bric, vodja ekipe GO!25

Nedo Rusjan Bric ob tem navdajajo mešani občutki. »Zelo sem vesela, da nam je uspelo, a hkrati zmerno zaskrbljena,« pravi. EPK je namreč zelo zahteven projekt, ki bo luči usmeril ne le na Primorsko, ampak na celotno Slovenijo.

Ob uspehu kandidature za EPK poudarja ekipno delo in tudi ob novici, da je postala osebnost Primorske meseca decembra, ni pozabila na sodelavce: »Zelo sem vesela, zasluga gre celotni ekipi, ki je pripravljala kandidaturo. Vesela sem, da očitno ljudem kultura še nekaj pomeni,« je dejala.

Kot pravi, se krizno leto pozna na vseh področjih, v kulturi pa še posebej. »Kako se bodo pobrali gledališča, prireditve in koncerti, kako bomo dobili publiko nazaj, bo velik izziv,« ugotavlja. »S tem, ko bodo zahvaljujoč EPK finančna sredstva, energija in pozornost usmerjeni v to smer, bo malo lažje.«

Upa, da po letu 2025, po koncu EPK ne bodo potegnili črte, ampak bodo doseženo še nadgradili. Želi si, da bi v Novi Gorici, Gorici in drugje ob meji vzpostavili in razširili koprodukcijsko sodelovanje med umetniki in institucijami ter ustvarjali partnerstva v Evropi. »Rada bi, da bi se s pomočjo EPK institucije opremile z znanjem in močjo, kako se prijavljati na evropske razpise, se opolnomočile, da bi same pridobivale partnerje in ne bi bile odvisne le od denarja občin oziroma države,« pravi. Neda Rusjan Bric dela na projektu EPK 2025 štiri leta in trdno verjame vanj, čeprav bo krepko posegel v njeno kariero v teatru. NK

Kako lahko glasujete

Za naslov osebnosti Primorske 2020 se poteguje deset mesečnih zmagovalk in zmagovalcev; marca in aprila smo se namreč odločili, da glasovanja ne izpeljemo in mesečni naziv podelimo vsem, ki so pomagali v pandemiji.

GLASUJETE LAHKO

PREKO SPLETNE STRANI

klikni in oddaj glas

S SMS SPOROČILOM

NA TELEFONSKO ŠTEVILKO +0039 3401222160